Page 194 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 194
opskega prostora in odskočno desko za priznavanje statusa nekaterim
dotlej povsem zapostavljenim jezikom. Doslej ga je ratificiralo že 25 vlad
evropskih držav. Leta 1996 je bil v Flensburgu, ob nemško-danski meji,
ustanovljen Evropski center za manjšinske zadeve. Ustanoviteljice tega ne-
odvisnega interdisciplinarnega inštituta so bile vlade Kraljevine Danske,
Zvezne Republike Nemčije ter nemške zvezne dežele Schleswig-Holstein,
v sodelovanju s Svetom Evrope. Med celo paleto njihovih projektov je ve-
lik uspeh požela priprava jezikovnih vodnikov, prilagojenih sociolingvi-
stičnim situacijam posameznih MJ in RJ ter v skladu s pozivi Evropske li-
stine. Omenimo še leta 2016 nastali Donostijski protokol. Listino, ki obsega
185 ukrepov proti jezikovni diskriminaciji na ravni EU, je podpisalo preko
100 predstavnikov evropskih jezikovnih manjšin.
4. Lestvica ogroženosti jezikov in kriteriji za določanje stopnje
ogroženosti
UNESCO-v Atlas ogroženih jezikov sveta je v svetovnem merilu najbolj
sistematično in izpopolnjeno delo na področju ogroženih jezikov. Služi
kot vir informacij in orodje za ohranjanje oz. obujanje avtohtonih jezi-
kov sveta v nevarnosti pred izginotjem, tik pred izginotjem ali že izginu-
lih. Mojstrovina je nadaljevanje UNESCO-ve Rdeče knjige ogroženih jezi-
kov (UNESCO's Red Book, 1993). Atlas je izšel v 3 izdajah: glavni urednik
tretje, izdane leta 2010, je Christopher Moseley, pri ustvarjanju tega giganta
pa je sodelovalo nad 30 ekspertov z različnih koncev sveta. Knjižna izdaja je
na voljo v 3 verzijah: angleški, francoski in španski. Obstaja pa še elektron-
ska verzija, ki jo sproti dopolnjujejo in posodabljajo. To delo širokih dimen-
zij, ki je nastalo pod okriljem UNESC-a, a z zajetno finančno pomočjo vla-
de Kraljevine Norveške, jemlje v pretres približno 2.500 ogroženih jezikov,
čeprav število sproti narašča. Med obravnavanimi naj bi bilo okoli 230 že
od leta 1950 registriranih kot ugaslih (UNESCO Atlas WLD 2017). Evropski
ogroženi jeziki predstavljajo zgolj 3-odstotni delež vsebine atlasa, z obmo-
čja EU pa je obravnavanih 128 ogroženih jezikov.
Šest stopenj vitalnosti oz. ogroženosti, ki jih je kot osnovo za klasi-
fikacijo ogroženih jezikov v skladu z devetimi kriteriji postavila s strani
UNESC-a imenovana mednarodna skupina strokovnjakov, se v angleškem
izvirniku in prevodu v slovenščino glasi:
1. safe/varen
2. vulnerable/ranljiv
570
dotlej povsem zapostavljenim jezikom. Doslej ga je ratificiralo že 25 vlad
evropskih držav. Leta 1996 je bil v Flensburgu, ob nemško-danski meji,
ustanovljen Evropski center za manjšinske zadeve. Ustanoviteljice tega ne-
odvisnega interdisciplinarnega inštituta so bile vlade Kraljevine Danske,
Zvezne Republike Nemčije ter nemške zvezne dežele Schleswig-Holstein,
v sodelovanju s Svetom Evrope. Med celo paleto njihovih projektov je ve-
lik uspeh požela priprava jezikovnih vodnikov, prilagojenih sociolingvi-
stičnim situacijam posameznih MJ in RJ ter v skladu s pozivi Evropske li-
stine. Omenimo še leta 2016 nastali Donostijski protokol. Listino, ki obsega
185 ukrepov proti jezikovni diskriminaciji na ravni EU, je podpisalo preko
100 predstavnikov evropskih jezikovnih manjšin.
4. Lestvica ogroženosti jezikov in kriteriji za določanje stopnje
ogroženosti
UNESCO-v Atlas ogroženih jezikov sveta je v svetovnem merilu najbolj
sistematično in izpopolnjeno delo na področju ogroženih jezikov. Služi
kot vir informacij in orodje za ohranjanje oz. obujanje avtohtonih jezi-
kov sveta v nevarnosti pred izginotjem, tik pred izginotjem ali že izginu-
lih. Mojstrovina je nadaljevanje UNESCO-ve Rdeče knjige ogroženih jezi-
kov (UNESCO's Red Book, 1993). Atlas je izšel v 3 izdajah: glavni urednik
tretje, izdane leta 2010, je Christopher Moseley, pri ustvarjanju tega giganta
pa je sodelovalo nad 30 ekspertov z različnih koncev sveta. Knjižna izdaja je
na voljo v 3 verzijah: angleški, francoski in španski. Obstaja pa še elektron-
ska verzija, ki jo sproti dopolnjujejo in posodabljajo. To delo širokih dimen-
zij, ki je nastalo pod okriljem UNESC-a, a z zajetno finančno pomočjo vla-
de Kraljevine Norveške, jemlje v pretres približno 2.500 ogroženih jezikov,
čeprav število sproti narašča. Med obravnavanimi naj bi bilo okoli 230 že
od leta 1950 registriranih kot ugaslih (UNESCO Atlas WLD 2017). Evropski
ogroženi jeziki predstavljajo zgolj 3-odstotni delež vsebine atlasa, z obmo-
čja EU pa je obravnavanih 128 ogroženih jezikov.
Šest stopenj vitalnosti oz. ogroženosti, ki jih je kot osnovo za klasi-
fikacijo ogroženih jezikov v skladu z devetimi kriteriji postavila s strani
UNESC-a imenovana mednarodna skupina strokovnjakov, se v angleškem
izvirniku in prevodu v slovenščino glasi:
1. safe/varen
2. vulnerable/ranljiv
570
