Page 216 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 216
ega do skrajno desnega« (Starkey 2007, 38). Na podlagi sodelovalne na-
rave številnih spletnih in mobilnih platform, na katere prehajajo tudi pro-
grami radiodifuznih televizij, se ne večajo le možnosti za participacijo pri
produkciji in dostopu do programskih vsebin, ampak je »novinarska etika
prisiljena soočiti se z vprašanji pluralizma, dialoga, sodelovanja in transpa-
rentnosti« (Maras 2013, 175). Pluralizem že po definiciji nasprotuje binar-
nosti, toda na preizkušnji niso posamezne vrednote, ampak celoten kon-
cept objektivnosti medijev, ki ga je v slehernih zgodovinskih okoliščinah
potrebno na novo izpogajati.
Maras (2013, 179–92) je identificiral štiri temeljna področja, na kate-
rih ta pogajanja potekajo. Prvo je poimenoval foxifikacija novic po tren-
dih, ki jih od leta 1996 pooseblja televizijska mreža Fox News Channel. Prvi
trend zaznamuje stalen diskurz o domnevno liberalni pristranskosti dru-
gih korporativnih medijev v ZDA, v katerem občinstvu posredujejo očit-
ke na račun drugih TV-mrež v značilni maniri strankarskega besednjaka.
Drugi trend je širjenje medijskih kanalov, med katerimi so kabelski, sate-
litski, spletni in mobilni, s preusmeritvijo odhodkov stran od uveljavljenih
medijev. Za ta namen je prilagojena tudi uredniška politika, ki je pripravlje-
na zabrisati mejo med informacijo in komentarjem ali pristranskim mne-
njem, da se le na nek način čim bolj približa občinstvu te TV-mreže. Gre za
programsko politiko, ki seže onstran dosledne nepristranskosti in objek-
tivnosti in se je po podatkih dnevnika The Economist (The Economist 2011)
izkazala kot poslovno uspešen model nagovarjanja »konservativnih gledal-
cev«. Drugo področje je avtor poimenoval ponovna iznajdba objektivno-
sti na BBC, ta proces pa so že in še vedno podrobno opazujejo tudi druge
javne radiotelevizije v Evropi. Spremembe zajemajo odnos radiodifuzne-
ga producenta do interneta, organizacijo delovnih procesov v skladu z lo-
giko integracije ter drugačen odnos do medijskega opismenjevanja uporab-
nikov. BBC Academy je enota, ki ne izobražuje samo novinarjev, ampak so
njene vsebine dostopne vsakemu registriranemu plačniku RTV-prispevka
v Združenem kraljestvu (BBC Academy 2020). Britanska javna radiotelevi-
zija je sprejela argument, da objektivnost nastane in se razvija skozi profe-
sionalizacijo, ki pojasni naravo sodobnega novinarstva in uporabnikom ne
ponuja le dejstev, ampak jim postreže tudi s kontekstom, v katerem nastaja-
jo vsebine, ki jih pripravljajo (Maras 2013, 24). Prav vprašanje kontekstual-
ne objektivnosti je tretje področje, na katerem prihajajo do izraza kulturne
razlike med okolji, v katerih se producirajo posamezne televizijske vsebine.
Značilen je primer arabske TV-mreže Al Jazeera, kjer priznavajo, da tež-
592
rave številnih spletnih in mobilnih platform, na katere prehajajo tudi pro-
grami radiodifuznih televizij, se ne večajo le možnosti za participacijo pri
produkciji in dostopu do programskih vsebin, ampak je »novinarska etika
prisiljena soočiti se z vprašanji pluralizma, dialoga, sodelovanja in transpa-
rentnosti« (Maras 2013, 175). Pluralizem že po definiciji nasprotuje binar-
nosti, toda na preizkušnji niso posamezne vrednote, ampak celoten kon-
cept objektivnosti medijev, ki ga je v slehernih zgodovinskih okoliščinah
potrebno na novo izpogajati.
Maras (2013, 179–92) je identificiral štiri temeljna področja, na kate-
rih ta pogajanja potekajo. Prvo je poimenoval foxifikacija novic po tren-
dih, ki jih od leta 1996 pooseblja televizijska mreža Fox News Channel. Prvi
trend zaznamuje stalen diskurz o domnevno liberalni pristranskosti dru-
gih korporativnih medijev v ZDA, v katerem občinstvu posredujejo očit-
ke na račun drugih TV-mrež v značilni maniri strankarskega besednjaka.
Drugi trend je širjenje medijskih kanalov, med katerimi so kabelski, sate-
litski, spletni in mobilni, s preusmeritvijo odhodkov stran od uveljavljenih
medijev. Za ta namen je prilagojena tudi uredniška politika, ki je pripravlje-
na zabrisati mejo med informacijo in komentarjem ali pristranskim mne-
njem, da se le na nek način čim bolj približa občinstvu te TV-mreže. Gre za
programsko politiko, ki seže onstran dosledne nepristranskosti in objek-
tivnosti in se je po podatkih dnevnika The Economist (The Economist 2011)
izkazala kot poslovno uspešen model nagovarjanja »konservativnih gledal-
cev«. Drugo področje je avtor poimenoval ponovna iznajdba objektivno-
sti na BBC, ta proces pa so že in še vedno podrobno opazujejo tudi druge
javne radiotelevizije v Evropi. Spremembe zajemajo odnos radiodifuzne-
ga producenta do interneta, organizacijo delovnih procesov v skladu z lo-
giko integracije ter drugačen odnos do medijskega opismenjevanja uporab-
nikov. BBC Academy je enota, ki ne izobražuje samo novinarjev, ampak so
njene vsebine dostopne vsakemu registriranemu plačniku RTV-prispevka
v Združenem kraljestvu (BBC Academy 2020). Britanska javna radiotelevi-
zija je sprejela argument, da objektivnost nastane in se razvija skozi profe-
sionalizacijo, ki pojasni naravo sodobnega novinarstva in uporabnikom ne
ponuja le dejstev, ampak jim postreže tudi s kontekstom, v katerem nastaja-
jo vsebine, ki jih pripravljajo (Maras 2013, 24). Prav vprašanje kontekstual-
ne objektivnosti je tretje področje, na katerem prihajajo do izraza kulturne
razlike med okolji, v katerih se producirajo posamezne televizijske vsebine.
Značilen je primer arabske TV-mreže Al Jazeera, kjer priznavajo, da tež-
592
