Page 217 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 217
demokratizacija televizije
ko ločijo dejstva od vrednot in ne zmorejo v celoti odpraviti »kulturne pri-
stranskosti«. Ta pristop sami imenujejo »prirojena perspektiva«, ki izhaja iz
tega, kako TV-mreža razume pričakovanja svojih občinstev, položaj regi-
je, iz katere prihaja, in stališča, utemeljena na kulturi okolja. Kontekstualna
objektivnost v tem delu sveta »vzpostavlja most med nepristranskostjo in
lokalno občutljivostjo« (Maras 2013, 186). Četrto področje, na katerem je
treba preizkusiti dosedanje dojemanje koncepta objektivnosti, so novičar-
ski blogi in državljansko novinarstvo. Slednje je pogosto usmerjeno v lokal-
ne teme, saj so tovrstni poročevalci najpogosteje povezani z območjem, s
katerega poročajo, zato »takšne prakse in tehnologije spreminjajo način,
kako ustvarjamo in sprejemamo medije, in bistvo našega razumevanja me-
dijev« (Maras 2013, 189).
Vprašanje je, na kakšen način na objektivnost medijev vplivajo nove
oblike spletnega novinarstva in režim neprekinjenega delovanja in dostop-
nosti medijev, ki jih označujemo s kratico 24/7. Pri iskanju odgovora Maras
izhaja iz naslednjih tez: 1) spletno in državljansko novinarstvo sama po sebi
ne ogrožata objektivnosti, ker so nove tehnike poročanja in platforme za
objavo vse bolj vgrajene v uveljavljene modele novinarstva, 2) tovrstni novi
mediji ponujajo nove kanale za nadzorno demokracijo ob dejstvu, da na
stotine nadzornih ustanov deluje javno in preverja delovanje centrov moči,
3) blogi in državljanski mediji izzivajo in spreminjajo le na informacijah
utemeljeno objektivnost kot način za pridobivanje znanj in predstavljanje
realnosti. Še pred desetletjem je, denimo, obstajal dvom, ki ga avtor pov-
zame po Allanu, da so osrednji mediji spletne strani obravnavali kot »do-
sledno nevredne zaupanja – zaradi pomanjkanja objektivnosti, profesiona-
lizma in neodvisnosti, ki jih javnost pričakuje« (Maras 2013, 191–94), danes
pa videoposnetki, ustvarjeni z mobilnimi telefoni, amaterski videoposnet-
ki vremenskih pojavov, naravnih nesreč in podobnih dogodkov hitro naj-
dejo svoje mesto na spletnih dverih tradicionalnih medijev v spreminjanju.
V kolikšni meri lahko blogi in državljansko novinarstvo zagotovita uresni-
čevanje funkcije, ki jo Keane (2012) imenuje nadzorna demokracija (moni-
tory democracy), ostaja odprto vprašanje. Sam Maras (2013, 192) v nadalje-
vanju pokaže, da so rezultati takšne interakcije lahko dvoumni: eno je, če
udeleženci v razpravi na spletnem forumu dokažejo, da so bili dokumen-
ti, uporabljeni kot dokaz v nekem televizijskem prispevku, v resnici pona-
rejeni, drugo pa, če ta isti primer uporabijo za razširjanje očitkov konser-
vativcev o »pristranskosti v liberalnih medijih«. Sposobnost neke skupine,
zbrane na spletnem forumu, da prestopi meje svoje skupnosti in nagovo-
593
ko ločijo dejstva od vrednot in ne zmorejo v celoti odpraviti »kulturne pri-
stranskosti«. Ta pristop sami imenujejo »prirojena perspektiva«, ki izhaja iz
tega, kako TV-mreža razume pričakovanja svojih občinstev, položaj regi-
je, iz katere prihaja, in stališča, utemeljena na kulturi okolja. Kontekstualna
objektivnost v tem delu sveta »vzpostavlja most med nepristranskostjo in
lokalno občutljivostjo« (Maras 2013, 186). Četrto področje, na katerem je
treba preizkusiti dosedanje dojemanje koncepta objektivnosti, so novičar-
ski blogi in državljansko novinarstvo. Slednje je pogosto usmerjeno v lokal-
ne teme, saj so tovrstni poročevalci najpogosteje povezani z območjem, s
katerega poročajo, zato »takšne prakse in tehnologije spreminjajo način,
kako ustvarjamo in sprejemamo medije, in bistvo našega razumevanja me-
dijev« (Maras 2013, 189).
Vprašanje je, na kakšen način na objektivnost medijev vplivajo nove
oblike spletnega novinarstva in režim neprekinjenega delovanja in dostop-
nosti medijev, ki jih označujemo s kratico 24/7. Pri iskanju odgovora Maras
izhaja iz naslednjih tez: 1) spletno in državljansko novinarstvo sama po sebi
ne ogrožata objektivnosti, ker so nove tehnike poročanja in platforme za
objavo vse bolj vgrajene v uveljavljene modele novinarstva, 2) tovrstni novi
mediji ponujajo nove kanale za nadzorno demokracijo ob dejstvu, da na
stotine nadzornih ustanov deluje javno in preverja delovanje centrov moči,
3) blogi in državljanski mediji izzivajo in spreminjajo le na informacijah
utemeljeno objektivnost kot način za pridobivanje znanj in predstavljanje
realnosti. Še pred desetletjem je, denimo, obstajal dvom, ki ga avtor pov-
zame po Allanu, da so osrednji mediji spletne strani obravnavali kot »do-
sledno nevredne zaupanja – zaradi pomanjkanja objektivnosti, profesiona-
lizma in neodvisnosti, ki jih javnost pričakuje« (Maras 2013, 191–94), danes
pa videoposnetki, ustvarjeni z mobilnimi telefoni, amaterski videoposnet-
ki vremenskih pojavov, naravnih nesreč in podobnih dogodkov hitro naj-
dejo svoje mesto na spletnih dverih tradicionalnih medijev v spreminjanju.
V kolikšni meri lahko blogi in državljansko novinarstvo zagotovita uresni-
čevanje funkcije, ki jo Keane (2012) imenuje nadzorna demokracija (moni-
tory democracy), ostaja odprto vprašanje. Sam Maras (2013, 192) v nadalje-
vanju pokaže, da so rezultati takšne interakcije lahko dvoumni: eno je, če
udeleženci v razpravi na spletnem forumu dokažejo, da so bili dokumen-
ti, uporabljeni kot dokaz v nekem televizijskem prispevku, v resnici pona-
rejeni, drugo pa, če ta isti primer uporabijo za razširjanje očitkov konser-
vativcev o »pristranskosti v liberalnih medijih«. Sposobnost neke skupine,
zbrane na spletnem forumu, da prestopi meje svoje skupnosti in nagovo-
593
