Page 237 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 237
mreženje kot magična beseda sodobnosti
v sodobnih revolucijah, denimo v t. i. arabski pomladi; egiptovska revolu-
cija je bila revolucija proti kapitalističnim in drugim širšim družbenim ne-
enakostim, v kateri so bili družbeni mediji uporabljeni kot komunikacijski
kanal in organizacijsko orodje, nikakor pa družbeni mediji niso povzroči-
li revolucije (Fuchs 2015, 21).
S pravkar naštetim v resnici ne zanikamo dejanskih transformacij, ki
jih vnašajo tehnologije. Hepp in Hasebrink med ključne trende sodobnega
okolja uvrščata diferenciacijo komunikacijskih orodij, povečano povezlji-
vost posameznikov in skupin skozi prostor in čas, povečano vseprisotnost
komunikacijskih orodij, hiter razvoj inovacij in s tem povezano vse hitrejšo
zastarelost komunikacijskih tehnologij ter proces podatkovljenja, torej re-
prezentacijo družbenega življenja v računalniško obdelani obliki. Vsi nave-
deni trendi so medsebojno povezani, skupaj pa tvorijo temeljno značilnost
trenutnih sprememb v našem medijskem okolju, so manifestacije t. i. glo-
boke mediatizacije (Hepp in Hasebrink, 2018, 19).
Razvoj tehnologije je torej teoretično večsmeren in družbeno pogojen,
ko pa se določena tehnologija stabilizira, ko se torej stabilizirajo tudi po-
tencialne rabe, pa ima seveda tudi tehnologija določene učinke na družbo.
A tudi obseg teh učinkov je zlasti rezultat vrednot in motivacij same druž-
be. Tudi na ravni uporabe tehnologij obstaja »manevrski prostor« za sub-
verzivnejše oziroma neplanirane rabe. Poudariti želimo, da tudi v fazi, ko
je določena verzija tehnologije izbrana, ni vnaprej predpisanih »ustreznih«
in edino mogočih rab. Uporabniki lahko torej vnaprej zamišljene rabe (in
posledične učinke tovrstnih rab) v svoji vsakdanji praksi tudi transformi-
rajo. Na ravni učinkov se torej soočamo s strukturnimi učinki izbrane teh-
nologije. V fazi oblikovanja tehnologije razvijalci in oblikovalci predvide-
vajo interese, spretnosti, motive in obnašanje prihodnjih uporabnikov, ta
predvidevanja in zamišljene funkcionalnosti tehnologij pa so nato materi-
alizirane v obliki novega produkta, ki vsebuje »scenarij« rabe nove tehno-
logije ter predpostavlja specifične kompetence in dejanja ljudi in tehnolo-
gij (Wajcman 2015, 32). Hkrati so učinki tudi odraz same družbe oziroma
posameznikov, v kolikšni meri bodo sledili predvidenim rabam in ali jih
bodo poskušali modificirati. Lahko se tudi odločijo, da tehnologij ne bodo
uporabljali.
4. Mreženje kot komunikacijska praksa
Ko govorimo o družbenih medijih, govorimo tudi o mreženju. Družbeni
mediji so v prvi vrsti tehnološke aplikacije, ki omogočajo objavljanje, po-
613
v sodobnih revolucijah, denimo v t. i. arabski pomladi; egiptovska revolu-
cija je bila revolucija proti kapitalističnim in drugim širšim družbenim ne-
enakostim, v kateri so bili družbeni mediji uporabljeni kot komunikacijski
kanal in organizacijsko orodje, nikakor pa družbeni mediji niso povzroči-
li revolucije (Fuchs 2015, 21).
S pravkar naštetim v resnici ne zanikamo dejanskih transformacij, ki
jih vnašajo tehnologije. Hepp in Hasebrink med ključne trende sodobnega
okolja uvrščata diferenciacijo komunikacijskih orodij, povečano povezlji-
vost posameznikov in skupin skozi prostor in čas, povečano vseprisotnost
komunikacijskih orodij, hiter razvoj inovacij in s tem povezano vse hitrejšo
zastarelost komunikacijskih tehnologij ter proces podatkovljenja, torej re-
prezentacijo družbenega življenja v računalniško obdelani obliki. Vsi nave-
deni trendi so medsebojno povezani, skupaj pa tvorijo temeljno značilnost
trenutnih sprememb v našem medijskem okolju, so manifestacije t. i. glo-
boke mediatizacije (Hepp in Hasebrink, 2018, 19).
Razvoj tehnologije je torej teoretično večsmeren in družbeno pogojen,
ko pa se določena tehnologija stabilizira, ko se torej stabilizirajo tudi po-
tencialne rabe, pa ima seveda tudi tehnologija določene učinke na družbo.
A tudi obseg teh učinkov je zlasti rezultat vrednot in motivacij same druž-
be. Tudi na ravni uporabe tehnologij obstaja »manevrski prostor« za sub-
verzivnejše oziroma neplanirane rabe. Poudariti želimo, da tudi v fazi, ko
je določena verzija tehnologije izbrana, ni vnaprej predpisanih »ustreznih«
in edino mogočih rab. Uporabniki lahko torej vnaprej zamišljene rabe (in
posledične učinke tovrstnih rab) v svoji vsakdanji praksi tudi transformi-
rajo. Na ravni učinkov se torej soočamo s strukturnimi učinki izbrane teh-
nologije. V fazi oblikovanja tehnologije razvijalci in oblikovalci predvide-
vajo interese, spretnosti, motive in obnašanje prihodnjih uporabnikov, ta
predvidevanja in zamišljene funkcionalnosti tehnologij pa so nato materi-
alizirane v obliki novega produkta, ki vsebuje »scenarij« rabe nove tehno-
logije ter predpostavlja specifične kompetence in dejanja ljudi in tehnolo-
gij (Wajcman 2015, 32). Hkrati so učinki tudi odraz same družbe oziroma
posameznikov, v kolikšni meri bodo sledili predvidenim rabam in ali jih
bodo poskušali modificirati. Lahko se tudi odločijo, da tehnologij ne bodo
uporabljali.
4. Mreženje kot komunikacijska praksa
Ko govorimo o družbenih medijih, govorimo tudi o mreženju. Družbeni
mediji so v prvi vrsti tehnološke aplikacije, ki omogočajo objavljanje, po-
613
