Page 239 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 2. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 239
mreženje kot magična beseda sodobnosti
ekonomije, ki je povzročila ukinitev številnih internetnih podjetij start-up,
se je tovrsten diskurz o radikalni novosti spleta 2.0 dobro vključil v post-
krizno situacijo, v kateri je bilo potrebno finančne vlagatelje prepričati, da
investirajo v nova internetna podjetja. Splet 2.0 oziroma nanj pripeti druž-
beni mediji so bili torej rojeni ali »izumljeni« kot novost, ki naj vzpostavi
nove poslovne modele kapitalistične akumulacije za korporativno interne-
tno ekonomijo. Ob tem so se izpostavili potenciali participatornosti, inte-
roperabilnosti oziroma kompatibilnosti z drugimi napravami in storitvami
za končne uporabnike, kot ključna prednost sta se izpostavili avtonomi-
ja posameznikov in možnost interesnega mreženja in sodelovanja. Pojavili
so se novi pojmi, ki aludirajo na aktivno vlogo posameznikov (prosumer/
produser). Prvenstvena motivacija tega diskurza je bila vzpostavitev okvira
kapitalistične logike, ki je v družbenih medijih pravzaprav našel nov eko-
nomski model akumulacije kapitala. Drugače rečeno: posameznikom je
bilo potrebno dati »dober razlog«, zakaj so platforme družbenih medijev
neposredno koristne za njih same. Uporabniki tako oblikujejo uporabni-
ško generirano vsebino skozi okvir logike »produserjev oziroma prosumer-
jev«, s čimer proizvajajo dodano vrednost, ki jo izkorišča kapital. Uveljavlja
se znamčenje oseb, denimo kot nova preživetvena strategija posameznikov
z nezanesljivimi delovnimi angažmaji, uveljavlja se marketinška logika me-
dijske vidnosti, neoliberalna ideologija tekmovalnosti in individualizma pa
je našla svoj odmev v poblaznelem (kapitalističnem) akumuliranju všečkov
ali sledilcev (Fuchs 2017, 34–37). Družbeni mediji kot komunikacijske plat-
forme so prek specifične rabe »revolucionalizirali« vsakdanje življenje po-
sameznikov. V ospredju je še vedno družbena interakcija, toda prišlo je do
svojevrstnega premika okvira. Kaj natančno se je zgodilo?
5. Uporabniški profili kot identitetni panoji:
kaj pa kreativnost?
Platforme družbenih medijev posameznikom omogočajo kreiranje oseb-
nih profilov kot svojevrstnih identitetnih »blagovnih znamk«. Profili zdru-
žujejo oziroma predstavljajo posameznikove različne družbene vloge. Na
Facebooku so, denimo, vse te vloge mapirane v en sam profil, ki ga opazuje-
jo zelo različni ljudje, s katerimi ima lastnik profila lahko zelo različne rela-
cije (prijatelji, sodelavci, člani navijaških skupin, interesnih združenj, dru-
žinski člani).
Platforme družbenih medijev so torej prostori, v katerih družbene vlo-
ge težijo h konvergenci, postajajo integrirane v enoten profil (Fuchs 2017,
615
ekonomije, ki je povzročila ukinitev številnih internetnih podjetij start-up,
se je tovrsten diskurz o radikalni novosti spleta 2.0 dobro vključil v post-
krizno situacijo, v kateri je bilo potrebno finančne vlagatelje prepričati, da
investirajo v nova internetna podjetja. Splet 2.0 oziroma nanj pripeti druž-
beni mediji so bili torej rojeni ali »izumljeni« kot novost, ki naj vzpostavi
nove poslovne modele kapitalistične akumulacije za korporativno interne-
tno ekonomijo. Ob tem so se izpostavili potenciali participatornosti, inte-
roperabilnosti oziroma kompatibilnosti z drugimi napravami in storitvami
za končne uporabnike, kot ključna prednost sta se izpostavili avtonomi-
ja posameznikov in možnost interesnega mreženja in sodelovanja. Pojavili
so se novi pojmi, ki aludirajo na aktivno vlogo posameznikov (prosumer/
produser). Prvenstvena motivacija tega diskurza je bila vzpostavitev okvira
kapitalistične logike, ki je v družbenih medijih pravzaprav našel nov eko-
nomski model akumulacije kapitala. Drugače rečeno: posameznikom je
bilo potrebno dati »dober razlog«, zakaj so platforme družbenih medijev
neposredno koristne za njih same. Uporabniki tako oblikujejo uporabni-
ško generirano vsebino skozi okvir logike »produserjev oziroma prosumer-
jev«, s čimer proizvajajo dodano vrednost, ki jo izkorišča kapital. Uveljavlja
se znamčenje oseb, denimo kot nova preživetvena strategija posameznikov
z nezanesljivimi delovnimi angažmaji, uveljavlja se marketinška logika me-
dijske vidnosti, neoliberalna ideologija tekmovalnosti in individualizma pa
je našla svoj odmev v poblaznelem (kapitalističnem) akumuliranju všečkov
ali sledilcev (Fuchs 2017, 34–37). Družbeni mediji kot komunikacijske plat-
forme so prek specifične rabe »revolucionalizirali« vsakdanje življenje po-
sameznikov. V ospredju je še vedno družbena interakcija, toda prišlo je do
svojevrstnega premika okvira. Kaj natančno se je zgodilo?
5. Uporabniški profili kot identitetni panoji:
kaj pa kreativnost?
Platforme družbenih medijev posameznikom omogočajo kreiranje oseb-
nih profilov kot svojevrstnih identitetnih »blagovnih znamk«. Profili zdru-
žujejo oziroma predstavljajo posameznikove različne družbene vloge. Na
Facebooku so, denimo, vse te vloge mapirane v en sam profil, ki ga opazuje-
jo zelo različni ljudje, s katerimi ima lastnik profila lahko zelo različne rela-
cije (prijatelji, sodelavci, člani navijaških skupin, interesnih združenj, dru-
žinski člani).
Platforme družbenih medijev so torej prostori, v katerih družbene vlo-
ge težijo h konvergenci, postajajo integrirane v enoten profil (Fuchs 2017,
615
