Page 100 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 100
liza kariernega razvoja v vzgoji in izobraževanju
nimi učnimi načrti z balastom«), ki pa se pri dodeljevanju delovnih na-
log pogosto ne upoštevajo (npr. »S starostjo bi morali delo prilagajati«).
Ob tem je moč zaznati kar precej odgovorov, ki govorijo o tem, da za-
posleni nimajo organiziranih rekreativnih dejavnosti (npr. »Ni ponujena
rekreacija«).
– Vpliv vodstva in kolektiva. Anketirani v odgovorih opozarjajo, da v vz-
gojno-izobraževalnih zavodih prihaja do kršenja pravic starejših stro-
kovnih delavcev, ki se prvenstveno odraža v pomanjkanju posluha in
šikaniranju starejših (npr. »Z leti ne zmoreš in imaš pritiske s strani vod-
stva«). V skladu s tem izpostavljajo, da si želijo več spoštovanja (npr.
»Premajhna stopnja spoštovanja in uporabe strokovnega znanja na
podlagi dolgoletnih izkušenj«, »Vse bolj šteje zgolj mladost in računal-
niška opismenjenost«) in upoštevanja pravic (npr. »Vsi delodajalci ne
upoštevajo nekaterih ›bonitet‹, ki jih imajo starejši zaposleni«).
– Ponudba aktivnosti. Velika večina anketiranih v tem sklopu opozarja, da
je ponudba izobraževanj premajhna, sploh na področju aktivnega sta-
ranja (npr. »Premalo se daje pripravi na aktivno staranje«, »Na tem pod-
ročju ni zaslediti veliko aktivnosti«).
– Trajanje delovne dobe. Anketirani v odgovorih v vsebinskem sklopu tra-
janje delovne dobe navajajo, da je predpisana delovna doba predolga
(npr. »Predolga predpisana delovna doba«) in da bi bilo potrebno zgo-
dnejše upokojevanje glede na naravo dela (npr. »Narava dela v vrtcu
– upokojitev z manj leti delovne dobe in starosti«). Pri tem je moč za-
slediti predlog o pet- do desetletnem skrajšanju delovne dobe (npr.
»Lahko bi zadnjih 5 oz. morda celo 10 let delovne dobe delali manj (za
isto plačilo), dodatno pa bi mentorirali mladim«).
– Sistem napredovanja. Iz odgovorov je moč razbrati, da sistem napredo-
vanj omogoča hitro napredovanje (npr. »Preveč enostavno je pridobiti
točke in napredovati ter si ustvariti kariero«), ker je premalo stimulati-
ven za starejše strokovne delavce (npr. »Učitelj (60 let), ki je pri 40 letih
svetovalec in v 5. plačnem razredu, zelo težko napreduje v višji nazive in
plačilni razred«). Pri tem se je med odgovori pojavil predlog o urejanju
napredovanj s pomočjo licenčnega preverjanja znanja.
– Vpliv računalniške tehnologije. Glede vpliva računalniške tehnologije na
aktivno staranje je v odgovorih zaznati intenco po obremenjevanju
starejših strokovnih delavcev z njo. Ob tem opozarjajo, da je potreb-
nih novih znanj na področju računalniške tehnologije zelo veliko, temu
trendu pa ne sledi izobraževalna ponudba in premalo je pomoči mlaj-
ših kolegov (npr. »Predvsem pri delu z IKT bi večina starejših potrebo-
98
nimi učnimi načrti z balastom«), ki pa se pri dodeljevanju delovnih na-
log pogosto ne upoštevajo (npr. »S starostjo bi morali delo prilagajati«).
Ob tem je moč zaznati kar precej odgovorov, ki govorijo o tem, da za-
posleni nimajo organiziranih rekreativnih dejavnosti (npr. »Ni ponujena
rekreacija«).
– Vpliv vodstva in kolektiva. Anketirani v odgovorih opozarjajo, da v vz-
gojno-izobraževalnih zavodih prihaja do kršenja pravic starejših stro-
kovnih delavcev, ki se prvenstveno odraža v pomanjkanju posluha in
šikaniranju starejših (npr. »Z leti ne zmoreš in imaš pritiske s strani vod-
stva«). V skladu s tem izpostavljajo, da si želijo več spoštovanja (npr.
»Premajhna stopnja spoštovanja in uporabe strokovnega znanja na
podlagi dolgoletnih izkušenj«, »Vse bolj šteje zgolj mladost in računal-
niška opismenjenost«) in upoštevanja pravic (npr. »Vsi delodajalci ne
upoštevajo nekaterih ›bonitet‹, ki jih imajo starejši zaposleni«).
– Ponudba aktivnosti. Velika večina anketiranih v tem sklopu opozarja, da
je ponudba izobraževanj premajhna, sploh na področju aktivnega sta-
ranja (npr. »Premalo se daje pripravi na aktivno staranje«, »Na tem pod-
ročju ni zaslediti veliko aktivnosti«).
– Trajanje delovne dobe. Anketirani v odgovorih v vsebinskem sklopu tra-
janje delovne dobe navajajo, da je predpisana delovna doba predolga
(npr. »Predolga predpisana delovna doba«) in da bi bilo potrebno zgo-
dnejše upokojevanje glede na naravo dela (npr. »Narava dela v vrtcu
– upokojitev z manj leti delovne dobe in starosti«). Pri tem je moč za-
slediti predlog o pet- do desetletnem skrajšanju delovne dobe (npr.
»Lahko bi zadnjih 5 oz. morda celo 10 let delovne dobe delali manj (za
isto plačilo), dodatno pa bi mentorirali mladim«).
– Sistem napredovanja. Iz odgovorov je moč razbrati, da sistem napredo-
vanj omogoča hitro napredovanje (npr. »Preveč enostavno je pridobiti
točke in napredovati ter si ustvariti kariero«), ker je premalo stimulati-
ven za starejše strokovne delavce (npr. »Učitelj (60 let), ki je pri 40 letih
svetovalec in v 5. plačnem razredu, zelo težko napreduje v višji nazive in
plačilni razred«). Pri tem se je med odgovori pojavil predlog o urejanju
napredovanj s pomočjo licenčnega preverjanja znanja.
– Vpliv računalniške tehnologije. Glede vpliva računalniške tehnologije na
aktivno staranje je v odgovorih zaznati intenco po obremenjevanju
starejših strokovnih delavcev z njo. Ob tem opozarjajo, da je potreb-
nih novih znanj na področju računalniške tehnologije zelo veliko, temu
trendu pa ne sledi izobraževalna ponudba in premalo je pomoči mlaj-
ših kolegov (npr. »Predvsem pri delu z IKT bi večina starejših potrebo-
98
