Page 104 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 104
liza kariernega razvoja v vzgoji in izobraževanju
Podobno ugotavljajo tudi v drugih evropskih državah, ki so glede ome-
njene problematike že vzpostavile nekatere ustrezne mehanizme. Tako so
npr. V Belgiji zmanjšali delovno obremenitev učiteljev po 55. letu starosti in jih
na ta način zadržali v poklicu še po spodnji upokojitveni starostni meji. V Av-
striji so imeli učitelji, ki so poučevali v iztekajočem se programu na stopnjah
obveznega šolanja, možnost predčasne upokojitve, na Finskem se je delež
predčasno upokojenega pedagoškega osebja v devetdesetih letih povečal.
Učitelji se pogosto odločajo tudi za polovične pokojnine. Močno si prizade-
vajo izkoristiti vse možnosti predčasne upokojitve ali vsaj zmanjšanja peda-
goške obremenitve (Eurydice, 2004, str. 48–49).
Naj ob tem omenimo tudi zdravstvene težave, ki se pojavijo ob preobre-
menitvi oz. zadrževanju učiteljev v pedagoškem poklicu. Glavni izvor stresa
pri učiteljih so namreč povečane delovne obremenitve in premalo pomoči
pri opravljanju novih nepedagoških nalog. Cilj politike zadrževanja učiteljev
mora biti ohraniti v šolskem sistemu čim več motiviranih, ustrezno usposo-
bljenih učiteljev ter poskrbeti za njihovo psihofizično stanje. Nekatere države
zato za razbremenitev učiteljev zmanjšujejo njihovo pedagoško obveznost
glede na starost ali delovno dobo, višino plače pa ohranijo (Eurydice, 2004).
Zmanjšanje pedagoške obveznosti seveda lahko najdemo samo v tistih drža-
vah, ki to določajo v pogodbah o zaposlitvi. Od enajstih držav, ki so poročale o
razbremenjevanju učiteljev pred upokojitvijo, dve (Nemčija in Luksemburg)
učiteljem delovni čas predpisujeta le s številom pedagoških ur. Druge države
poleg pedagoških ur pogodbeno določajo še ure/dneve obvezne prisotnosti
v šoli (Grčija, Ciper, Malta) ali skupne delovne ure (Liechtenstein, Romunija,
Slovenija) ali oboje (Portugalska, Islandija, Norveška) (Eurydice, 2004, str. 56).
Zmanjšanje pedagoške obveznosti naj ne bi zajemalo zgolj stika oz. časa, ki
ga učitelj preživi v učilnici pri izvedbi učnega procesa, temveč naj bi skrajšalo
tudi čas, ki ga morajo učitelji posvetiti pripravam na pouk ter popravljanju
in ocenjevanju šolskih nalog učencev. V tistih državah, ki učiteljev delovni
čas opredeljujejo s pedagoškimi urami, zmanjšanje pedagoške obveznosti
učitelje nedvomno precej razbremeni. V državah, kjer opredeljujejo skupni
delovni čas in/ali ure/dneve obvezne prisotnosti v šoli, se odločajo, kaj mo-
rajo učitelji z zmanjšano pedagoško obveznosti delati namesto poučevanja
(Eurydice, 2004).
V evropskih državah tako predlagajo več načinov zmanjševanja obremeni-
tve, kot so umik z zahtevnega višjega delovnega mesta in vrnitev v učilnice,
delo s skrajšanim delovnim časom, mentorstvo mlajšim učiteljem, premesti-
tev na delovno mesto nadomestnega učitelja in podobno. Eden od možnih
načinov nadomestnega dela je napredovanje v poklicu na delovno mesto
102
Podobno ugotavljajo tudi v drugih evropskih državah, ki so glede ome-
njene problematike že vzpostavile nekatere ustrezne mehanizme. Tako so
npr. V Belgiji zmanjšali delovno obremenitev učiteljev po 55. letu starosti in jih
na ta način zadržali v poklicu še po spodnji upokojitveni starostni meji. V Av-
striji so imeli učitelji, ki so poučevali v iztekajočem se programu na stopnjah
obveznega šolanja, možnost predčasne upokojitve, na Finskem se je delež
predčasno upokojenega pedagoškega osebja v devetdesetih letih povečal.
Učitelji se pogosto odločajo tudi za polovične pokojnine. Močno si prizade-
vajo izkoristiti vse možnosti predčasne upokojitve ali vsaj zmanjšanja peda-
goške obremenitve (Eurydice, 2004, str. 48–49).
Naj ob tem omenimo tudi zdravstvene težave, ki se pojavijo ob preobre-
menitvi oz. zadrževanju učiteljev v pedagoškem poklicu. Glavni izvor stresa
pri učiteljih so namreč povečane delovne obremenitve in premalo pomoči
pri opravljanju novih nepedagoških nalog. Cilj politike zadrževanja učiteljev
mora biti ohraniti v šolskem sistemu čim več motiviranih, ustrezno usposo-
bljenih učiteljev ter poskrbeti za njihovo psihofizično stanje. Nekatere države
zato za razbremenitev učiteljev zmanjšujejo njihovo pedagoško obveznost
glede na starost ali delovno dobo, višino plače pa ohranijo (Eurydice, 2004).
Zmanjšanje pedagoške obveznosti seveda lahko najdemo samo v tistih drža-
vah, ki to določajo v pogodbah o zaposlitvi. Od enajstih držav, ki so poročale o
razbremenjevanju učiteljev pred upokojitvijo, dve (Nemčija in Luksemburg)
učiteljem delovni čas predpisujeta le s številom pedagoških ur. Druge države
poleg pedagoških ur pogodbeno določajo še ure/dneve obvezne prisotnosti
v šoli (Grčija, Ciper, Malta) ali skupne delovne ure (Liechtenstein, Romunija,
Slovenija) ali oboje (Portugalska, Islandija, Norveška) (Eurydice, 2004, str. 56).
Zmanjšanje pedagoške obveznosti naj ne bi zajemalo zgolj stika oz. časa, ki
ga učitelj preživi v učilnici pri izvedbi učnega procesa, temveč naj bi skrajšalo
tudi čas, ki ga morajo učitelji posvetiti pripravam na pouk ter popravljanju
in ocenjevanju šolskih nalog učencev. V tistih državah, ki učiteljev delovni
čas opredeljujejo s pedagoškimi urami, zmanjšanje pedagoške obveznosti
učitelje nedvomno precej razbremeni. V državah, kjer opredeljujejo skupni
delovni čas in/ali ure/dneve obvezne prisotnosti v šoli, se odločajo, kaj mo-
rajo učitelji z zmanjšano pedagoško obveznosti delati namesto poučevanja
(Eurydice, 2004).
V evropskih državah tako predlagajo več načinov zmanjševanja obremeni-
tve, kot so umik z zahtevnega višjega delovnega mesta in vrnitev v učilnice,
delo s skrajšanim delovnim časom, mentorstvo mlajšim učiteljem, premesti-
tev na delovno mesto nadomestnega učitelja in podobno. Eden od možnih
načinov nadomestnega dela je napredovanje v poklicu na delovno mesto
102
