Page 108 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 108
liza kariernega razvoja v vzgoji in izobraževanju
(Markelj, 2018). Številni avtorji (Maslach in Leitner, 2002; Košir idr., 2014; Pše-
ničny, 2008) izgorelost opredeljujejo kot čustveno izčrpanost, depersonali-
zacijo in zmanjšanje osebnih dosežkov. Vzrok za nastanek izgorelosti v pe-
dagoškem poklicu ni le stres, temveč tudi družbene okoliščine, psihološke
okoliščine življenja in dela ter osebnostne lastnosti posameznika (Pšeničny,
2008). Do izgorelosti vodi dlje trajajoči stres na delovnem mestu, pri katerem
gre za stanje, ko zahteve na delovnem mestu posameznika preobremenijo.
V primerjavi z drugimi avtorji npr. Dorman (2003) dejavnike za nastanek
izgorelosti deli na (i) zunanje (delovno mesto) in (ii) notranje (osebnostne
značilnosti). Med zunanje dejavnike lahko tako uvrstimo predvsem prezah-
tevnost poklica, saj poklic učitelja zahteva veliko istočasnih obremenitev ter
posledično pritiskov in konfliktnost vloge, saj se od učitelja zahteva, da uskla-
juje zahteve učencev, staršev in vodje šole. O povečanem stresu in izgorelosti
na delovnem mestu pričajo tudi številne druge študije (npr. Depolli Steiner,
2014).
Za učiteljski poklic sta namreč značilna pogosta pojava stres in sindrom
izgorevanja. Glavni izvor stresa pri učiteljih so tudi po študiji Eurydice (2004)
povečane delovne obremenitve in premalo pomoči pri opravljanju novih ne-
pedagoških nalog. Nenehni osebni stiki (z učenci) lahko na dolgi rok slabo
vplivajo na učitelja. Izčrpani učitelji verjetno ne morejo zagotavljati zelo ka-
kovostnega izobraževanja, poveča se tudi nevarnost bolniških izostankov
in problemov z nadomeščanjem. Čeprav stres nedvomno obremenjuje tudi
mlajše učitelje, pa imajo predvsem starejši učitelji pogosto občutek, da jim je
»vsega dovolj« in da hočejo leta, ki jih še imajo pred seboj, uživati brez delov-
nih obveznosti. Zato tudi predčasno zapuščajo poklic (Eurydice, 2004).
Prenos izkušenj starejših strokovnih delavcev na mlajše strokovne delavce
Strokovnim delavcem je bilo postavljeno vprašanje o ustreznosti prenosa iz-
kušenj starejših strokovnih delavcev na mlajše. Nanj so uvodoma odgovorili
na podlagi dihotomnega vprašanja (»da« ali »ne«). V nadaljevanju pa so od-
govor lahko tudi utemeljili. Na vprašanje je odgovorilo 1.004 oseb. Od tega jih
je bilo 286 (28,5 ) mnenja, da je v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sis-
temu za prenos izkušenj starejših strokovnih delavcev na mlajše sodelavce
poskrbljeno na ustrezen način, 718 (71,5 ) pa jih je bilo nasprotnega mne-
nja. Glede na visok delež nestrinjanja nas je zanimalo, ali se kažejo razlike v
odgovorih glede na izobrazbo, spol, regijo, starost, delovno dobo, mesto za-
poslitve in zavod zaposlitve strokovnih delavcev.
Vrednosti v preglednici 7.21 prikazujejo, da se kažejo statistične pomemb-
ne razlike v odgovorih glede na izobrazbo (χ2 = 41,760, g = 4, P = 0,000), sta-
106
(Markelj, 2018). Številni avtorji (Maslach in Leitner, 2002; Košir idr., 2014; Pše-
ničny, 2008) izgorelost opredeljujejo kot čustveno izčrpanost, depersonali-
zacijo in zmanjšanje osebnih dosežkov. Vzrok za nastanek izgorelosti v pe-
dagoškem poklicu ni le stres, temveč tudi družbene okoliščine, psihološke
okoliščine življenja in dela ter osebnostne lastnosti posameznika (Pšeničny,
2008). Do izgorelosti vodi dlje trajajoči stres na delovnem mestu, pri katerem
gre za stanje, ko zahteve na delovnem mestu posameznika preobremenijo.
V primerjavi z drugimi avtorji npr. Dorman (2003) dejavnike za nastanek
izgorelosti deli na (i) zunanje (delovno mesto) in (ii) notranje (osebnostne
značilnosti). Med zunanje dejavnike lahko tako uvrstimo predvsem prezah-
tevnost poklica, saj poklic učitelja zahteva veliko istočasnih obremenitev ter
posledično pritiskov in konfliktnost vloge, saj se od učitelja zahteva, da uskla-
juje zahteve učencev, staršev in vodje šole. O povečanem stresu in izgorelosti
na delovnem mestu pričajo tudi številne druge študije (npr. Depolli Steiner,
2014).
Za učiteljski poklic sta namreč značilna pogosta pojava stres in sindrom
izgorevanja. Glavni izvor stresa pri učiteljih so tudi po študiji Eurydice (2004)
povečane delovne obremenitve in premalo pomoči pri opravljanju novih ne-
pedagoških nalog. Nenehni osebni stiki (z učenci) lahko na dolgi rok slabo
vplivajo na učitelja. Izčrpani učitelji verjetno ne morejo zagotavljati zelo ka-
kovostnega izobraževanja, poveča se tudi nevarnost bolniških izostankov
in problemov z nadomeščanjem. Čeprav stres nedvomno obremenjuje tudi
mlajše učitelje, pa imajo predvsem starejši učitelji pogosto občutek, da jim je
»vsega dovolj« in da hočejo leta, ki jih še imajo pred seboj, uživati brez delov-
nih obveznosti. Zato tudi predčasno zapuščajo poklic (Eurydice, 2004).
Prenos izkušenj starejših strokovnih delavcev na mlajše strokovne delavce
Strokovnim delavcem je bilo postavljeno vprašanje o ustreznosti prenosa iz-
kušenj starejših strokovnih delavcev na mlajše. Nanj so uvodoma odgovorili
na podlagi dihotomnega vprašanja (»da« ali »ne«). V nadaljevanju pa so od-
govor lahko tudi utemeljili. Na vprašanje je odgovorilo 1.004 oseb. Od tega jih
je bilo 286 (28,5 ) mnenja, da je v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sis-
temu za prenos izkušenj starejših strokovnih delavcev na mlajše sodelavce
poskrbljeno na ustrezen način, 718 (71,5 ) pa jih je bilo nasprotnega mne-
nja. Glede na visok delež nestrinjanja nas je zanimalo, ali se kažejo razlike v
odgovorih glede na izobrazbo, spol, regijo, starost, delovno dobo, mesto za-
poslitve in zavod zaposlitve strokovnih delavcev.
Vrednosti v preglednici 7.21 prikazujejo, da se kažejo statistične pomemb-
ne razlike v odgovorih glede na izobrazbo (χ2 = 41,760, g = 4, P = 0,000), sta-
106
