Page 113 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 113
Analiza odgovorov strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju o kariernem razvoju
mlajši hočejo sprejeti pomoč in nasvete, se lahko od starejših veliko
naučijo«). Iz odgovorov je jasno razvidno, da je pobuda za izmenjavo
izkušenj pogosto na strani mlajših strokovnih delavcev in njihovega in-
teresa. Sočasno pa izpostavljajo, da je izmenjava odvisna od vzdušja
v delovnem kolektivu (npr. »V kolektivu je prijetno vzdušje in skupaj z
mlajšimi pregledamo LDN, se pogovarjamo o njihovih problemih in jim
pomagamo«).
– Mentorstvo. Ta vsebinski sklop predstavlja homogeno skupino odgo-
vorov. Iz teh je razvidno, da je mentorstvo (formalno in neformalno)
pogost način prenosa izkušenj med generacijami strokovnih delavcev
(npr. »Starejši strokovni delavci so uspešni mentorji mlajšim«). Ob tem
pa je moč zaslediti nekaj odgovorov, ki opozarjajo na pomanjkljivost
mentorstva, in sicer pomanjkanje razpisov za pripravništva.
– Izmenjava izkušenj. V vsebinskem sklopu izmenjava izkušenj, ki pri po-
zitivnih utemeljitvah dominira, prevladujejo odgovori, ki prvenstveno
potrjujejo ustrezno sodelovanje med starejšimi in mlajšimi strokov-
nimi sodelavci. To ne poteka samo v obliki prenosa izkušenj s starejših
na mlajše, ampak tudi obratno (npr. »Obojestransko – tudi mlajši po-
magajo starejšim«), pri čemer so kot najpogostejši načini izmenjave
izkušenj izpostavljeni aktivi in študijski sestanki (npr. »Sodelujemo v
aktivih, študijskih skupinah, medsebojno izmenjujemo primere dobre
prakse«).
– Sistemska ureditev prenosa. Anketirani so pri tem vprašanju podali kon-
kretne predloge za sistemsko izboljšanje prenosa. Ti so bili (a) po-
daljšanje pripravništva (npr. »Daljše pripravništvo, kot je bilo včasih«),
(b) zmanjšanje delovne obveznosti starejših strokovnih delavcev (npr.
»Delavci pred upokojitvijo bi morali imeti manjšo obvezo in pomagati
mlajšim delavcem«) in (c) podaljšanje pedagoške prakse (npr. »Premalo
prakse«).
– Narava pedagoškega dela. Iz odgovorov je razvidno, da želijo starejši
strokovni delavci prenesti izkušnje na mlajše sodelavce, vendar so pri
tem zaradi narave dela preobremenjeni (npr. »Starejši so pripravljeni
deliti svoje znanje; problem je v preobremenjenosti in v nepripravlje-
nosti mladih, da bi se učili«).
– Izobraževanje. Anketirani v tem sklopu opozarjajo, da ima pri prenosu
izkušenj pomembno vlogo sistem izobraževanj. Teh je veliko, vendar
je odločitev za samo udeležbo na strani posameznika (npr. »Je veliko
dodatnega izobraževanja; izmenjava izkušenj pa je odvisna od volje in
pripravljenosti posameznikov«).
111
mlajši hočejo sprejeti pomoč in nasvete, se lahko od starejših veliko
naučijo«). Iz odgovorov je jasno razvidno, da je pobuda za izmenjavo
izkušenj pogosto na strani mlajših strokovnih delavcev in njihovega in-
teresa. Sočasno pa izpostavljajo, da je izmenjava odvisna od vzdušja
v delovnem kolektivu (npr. »V kolektivu je prijetno vzdušje in skupaj z
mlajšimi pregledamo LDN, se pogovarjamo o njihovih problemih in jim
pomagamo«).
– Mentorstvo. Ta vsebinski sklop predstavlja homogeno skupino odgo-
vorov. Iz teh je razvidno, da je mentorstvo (formalno in neformalno)
pogost način prenosa izkušenj med generacijami strokovnih delavcev
(npr. »Starejši strokovni delavci so uspešni mentorji mlajšim«). Ob tem
pa je moč zaslediti nekaj odgovorov, ki opozarjajo na pomanjkljivost
mentorstva, in sicer pomanjkanje razpisov za pripravništva.
– Izmenjava izkušenj. V vsebinskem sklopu izmenjava izkušenj, ki pri po-
zitivnih utemeljitvah dominira, prevladujejo odgovori, ki prvenstveno
potrjujejo ustrezno sodelovanje med starejšimi in mlajšimi strokov-
nimi sodelavci. To ne poteka samo v obliki prenosa izkušenj s starejših
na mlajše, ampak tudi obratno (npr. »Obojestransko – tudi mlajši po-
magajo starejšim«), pri čemer so kot najpogostejši načini izmenjave
izkušenj izpostavljeni aktivi in študijski sestanki (npr. »Sodelujemo v
aktivih, študijskih skupinah, medsebojno izmenjujemo primere dobre
prakse«).
– Sistemska ureditev prenosa. Anketirani so pri tem vprašanju podali kon-
kretne predloge za sistemsko izboljšanje prenosa. Ti so bili (a) po-
daljšanje pripravništva (npr. »Daljše pripravništvo, kot je bilo včasih«),
(b) zmanjšanje delovne obveznosti starejših strokovnih delavcev (npr.
»Delavci pred upokojitvijo bi morali imeti manjšo obvezo in pomagati
mlajšim delavcem«) in (c) podaljšanje pedagoške prakse (npr. »Premalo
prakse«).
– Narava pedagoškega dela. Iz odgovorov je razvidno, da želijo starejši
strokovni delavci prenesti izkušnje na mlajše sodelavce, vendar so pri
tem zaradi narave dela preobremenjeni (npr. »Starejši so pripravljeni
deliti svoje znanje; problem je v preobremenjenosti in v nepripravlje-
nosti mladih, da bi se učili«).
– Izobraževanje. Anketirani v tem sklopu opozarjajo, da ima pri prenosu
izkušenj pomembno vlogo sistem izobraževanj. Teh je veliko, vendar
je odločitev za samo udeležbo na strani posameznika (npr. »Je veliko
dodatnega izobraževanja; izmenjava izkušenj pa je odvisna od volje in
pripravljenosti posameznikov«).
111
