Page 117 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 117
Analiza odgovorov strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju o kariernem razvoju
dni praksi pojavlja v premajhem obsegu. Glede na to anketirani predla-
gajo, da bi bila ta ureditev obvezna.
– Anketirani izpostavljajo potrebo po redefiniranju pedagoške prakse, ki
bi morala biti v večjem obsegu, in sicer kot je bilo pred bolonjsko re-
formo.
Podobno navajajo tudi različne evropske države (Eurydice, 2004), kjer so
med pobudami, kako zadovoljiti vse zgoraj naštete potrebe, močno pou-
darili predvsem pomen pedagoškega praktičnega usposabljanja. Možnosti
gredo predvsem v smeri iskanja/organizacije prožnejšega zaposlovanja stro-
kovnjakov in njihovega hkratnega usposabljanja ob delu. Prav zaradi težav-
nega vstopanja v poklic v vedno več državah organizirajo sistemsko pomoč
učiteljem novincem (Eurydice, 2004). Kandidati se lahko postopoma, v času
študija, učijo poučevanja v realnem šolskem okolju in dobijo pomoč, kadar jo
potrebujejo. Na ta način jim zelo olajšajo vstop v poklic, mentorjev pa razbre-
menijo nadaljnjih postopkov strnjenega uvajanja mlajšega kolega v poklicno
okolje.
Uvajanje mlajših strokovnih delavcev v pridobivanje prvih delovnih izkušenj
Strokovne delavce smo uvodoma povprašali, ali so mlajši strokovni delavci v
slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu v pridobivanje prvih delovnih
izkušenj uvedeni na ustrezen način. Na vprašanje je odgovorilo 951 strokov-
nih delavcev. 707 (70,4 ) strokovnih delavcev je menilo, da niso uvedeni na
ustrezen način, 244 (24,3 ) pa jih je menilo, da so uvedeni na ustrezen način.
Pri ugotavljanju mnenja, ali so mlajši strokovni delavci ustrezno uvedeni v
pridobivanje prvih delovnih izkušenj, smo ugotavljali tudi, ali se mnenja stro-
kovnih delavcev razlikujejo glede na njihovo izobrazbo, spol, regijo, starost,
delovno dobo, mesto zaposlitve in zavod zaposlitve.
Preglednica 7.29 prikazuje, da se v odgovorih kažejo statistično pomemb-
ne razlike glede na izobrazbo (χ2 = 26,545, g = 4, P = 0,000), mesto zaposlitve
(χ2 = 26,644, g = 9, P = 0,002) in zavod zaposlitve (χ2 = 19,212, g = 5, P = 0,002).
V nadaljevanju so podrobneje interpretirani podatki za tiste spremenljivke,
kjer se kažejo statistično pomembne razlike.
Preglednica 7.30 prikazuje, da so na postavljeno vprašanje negativno od-
govorili predvsem strokovni delavci z zaključeno magistrsko stopnjo izo-
brazbe (raven 7 po EOK) (82,5 ). Strokovni delavci s pridobljeno srednješol-
sko izobrazbo (raven 4 po EOK) pa so glede na ostale ravni izobrazbe podali
največ pritrdilnih odgovorov (47,8 ).
Podobno kot pri analizi, kjer smo ugotavljali mnenje strokovnih delavcev,
115
dni praksi pojavlja v premajhem obsegu. Glede na to anketirani predla-
gajo, da bi bila ta ureditev obvezna.
– Anketirani izpostavljajo potrebo po redefiniranju pedagoške prakse, ki
bi morala biti v večjem obsegu, in sicer kot je bilo pred bolonjsko re-
formo.
Podobno navajajo tudi različne evropske države (Eurydice, 2004), kjer so
med pobudami, kako zadovoljiti vse zgoraj naštete potrebe, močno pou-
darili predvsem pomen pedagoškega praktičnega usposabljanja. Možnosti
gredo predvsem v smeri iskanja/organizacije prožnejšega zaposlovanja stro-
kovnjakov in njihovega hkratnega usposabljanja ob delu. Prav zaradi težav-
nega vstopanja v poklic v vedno več državah organizirajo sistemsko pomoč
učiteljem novincem (Eurydice, 2004). Kandidati se lahko postopoma, v času
študija, učijo poučevanja v realnem šolskem okolju in dobijo pomoč, kadar jo
potrebujejo. Na ta način jim zelo olajšajo vstop v poklic, mentorjev pa razbre-
menijo nadaljnjih postopkov strnjenega uvajanja mlajšega kolega v poklicno
okolje.
Uvajanje mlajših strokovnih delavcev v pridobivanje prvih delovnih izkušenj
Strokovne delavce smo uvodoma povprašali, ali so mlajši strokovni delavci v
slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu v pridobivanje prvih delovnih
izkušenj uvedeni na ustrezen način. Na vprašanje je odgovorilo 951 strokov-
nih delavcev. 707 (70,4 ) strokovnih delavcev je menilo, da niso uvedeni na
ustrezen način, 244 (24,3 ) pa jih je menilo, da so uvedeni na ustrezen način.
Pri ugotavljanju mnenja, ali so mlajši strokovni delavci ustrezno uvedeni v
pridobivanje prvih delovnih izkušenj, smo ugotavljali tudi, ali se mnenja stro-
kovnih delavcev razlikujejo glede na njihovo izobrazbo, spol, regijo, starost,
delovno dobo, mesto zaposlitve in zavod zaposlitve.
Preglednica 7.29 prikazuje, da se v odgovorih kažejo statistično pomemb-
ne razlike glede na izobrazbo (χ2 = 26,545, g = 4, P = 0,000), mesto zaposlitve
(χ2 = 26,644, g = 9, P = 0,002) in zavod zaposlitve (χ2 = 19,212, g = 5, P = 0,002).
V nadaljevanju so podrobneje interpretirani podatki za tiste spremenljivke,
kjer se kažejo statistično pomembne razlike.
Preglednica 7.30 prikazuje, da so na postavljeno vprašanje negativno od-
govorili predvsem strokovni delavci z zaključeno magistrsko stopnjo izo-
brazbe (raven 7 po EOK) (82,5 ). Strokovni delavci s pridobljeno srednješol-
sko izobrazbo (raven 4 po EOK) pa so glede na ostale ravni izobrazbe podali
največ pritrdilnih odgovorov (47,8 ).
Podobno kot pri analizi, kjer smo ugotavljali mnenje strokovnih delavcev,
115
