Page 35 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 35
Pristop na sistemski ravni glede usmerjanja za aktivno upravljanje starosti
žnja odraža preusmeritev usmeritve politike s predčasne upokojitve na po-
daljšanje delovne dobe. V obrambo tega političnega premika so predstav-
ljeni trije argumenti: ekonomski, demografski in socialni. Aktivacija starejših
delavcev pa prispeva k ohranjanju/prenosu znanja in izkušenj v organizaci-
jah. Na makroravni podpira tudi trajnost sistema socialne varnosti, zdravstva
in pokojninskega zavarovanja (Cedefop, 2015).
Zaradi spreminjajoče se perspektive vrednotenja starejših delavcev so
se v Evropi pojavile politike aktivnega upravljanja starosti. Te instrumente
bi lahko uvrstili v zakonodajne, finančne in komunikacijske/ozaveščevalne
ukrepe. Zdi se, da je prvi korak večine držav povečanje upokojitvene starosti
s sprejetjem zakonodajnih reform. Raziskave kažejo, da gre sedanja razprava
zgolj v smeri preprostega dvigovanja starosti za upokojitev (kot je bil splošen
trend po vsej Evropi), ne da bi razmišljali o njenih posledicah (Maltby, 2011).
Institucionalni koraki k daljšemu delovnemu življenju
Od leta 2000 so države članice sprejemale številne ukrepe za reformo pokoj-
ninskega sistema in sistema socialne varnosti. Večina držav članic je zvišala
zakonsko določeno pokojninsko starost, razvila načrte za postopno zbliževa-
nje pokojninske starosti za moške in ženske ter zvišala starost za upravičenost
do upokojitve ali podaljšala dobo vplačevanja pokojninskih prispevkov, ki je
potrebna za uveljavitev polnih pokojnin. Nekatere države razmišljajo o po-
vezavi med povprečno pričakovano življenjsko dobo in starostjo upokojitve,
kot na primer na Švedskem (Cedefop, 2015).
V več državah so sistemi za predčasno upokojitev zaprti, omejeni ali manj
privlačni, na primer na Nizozemskem, kjer so plačila za predčasno upokoji-
tev predmet posebne obdavčitve. Hkrati so se pojavile različne oblike po-
stopnega, faznega in delnega pokojninskega zavarovanja. Države članice so
sprejele politike načrtovanja konca kariere, ki delavcem omogočajo, da načr-
tujejo prehodno obdobje med delom in upokojitvijo, v katerem lahko skraj-
šajo delovni čas, hkrati pa uživajo finančna nadomestila (Adecco Group, 2011;
Eurofund, 2012). Evropski socialni sklad je v poročilu skoraj vseh držav ome-
njen kot pomemben vir sredstev za projekte upravljanja starosti. Večina teh
se osredotoča na to, kako so lahko delovna mesta inovativna in prispevajo k
učenju na delovnem mestu za spopadanje z valovi upokojevanja. ESS finan-
cira večinoma projekte javnega sektorja, kjer se krepi pritisk za oblikovanje
nadaljnjih paketov politik in podpornih storitev, ki lahko delavcem poma-
gajo pri načrtovanju kariere skozi perspektivo daljšega delovnega življenja.
Zvišanje upokojitvene starosti in spodbude starejšim delavcem, da ostanejo
aktivni, napredujejo hitreje kot ustanovitev svetovalnih služb za podporo dr-
33
žnja odraža preusmeritev usmeritve politike s predčasne upokojitve na po-
daljšanje delovne dobe. V obrambo tega političnega premika so predstav-
ljeni trije argumenti: ekonomski, demografski in socialni. Aktivacija starejših
delavcev pa prispeva k ohranjanju/prenosu znanja in izkušenj v organizaci-
jah. Na makroravni podpira tudi trajnost sistema socialne varnosti, zdravstva
in pokojninskega zavarovanja (Cedefop, 2015).
Zaradi spreminjajoče se perspektive vrednotenja starejših delavcev so
se v Evropi pojavile politike aktivnega upravljanja starosti. Te instrumente
bi lahko uvrstili v zakonodajne, finančne in komunikacijske/ozaveščevalne
ukrepe. Zdi se, da je prvi korak večine držav povečanje upokojitvene starosti
s sprejetjem zakonodajnih reform. Raziskave kažejo, da gre sedanja razprava
zgolj v smeri preprostega dvigovanja starosti za upokojitev (kot je bil splošen
trend po vsej Evropi), ne da bi razmišljali o njenih posledicah (Maltby, 2011).
Institucionalni koraki k daljšemu delovnemu življenju
Od leta 2000 so države članice sprejemale številne ukrepe za reformo pokoj-
ninskega sistema in sistema socialne varnosti. Večina držav članic je zvišala
zakonsko določeno pokojninsko starost, razvila načrte za postopno zbliževa-
nje pokojninske starosti za moške in ženske ter zvišala starost za upravičenost
do upokojitve ali podaljšala dobo vplačevanja pokojninskih prispevkov, ki je
potrebna za uveljavitev polnih pokojnin. Nekatere države razmišljajo o po-
vezavi med povprečno pričakovano življenjsko dobo in starostjo upokojitve,
kot na primer na Švedskem (Cedefop, 2015).
V več državah so sistemi za predčasno upokojitev zaprti, omejeni ali manj
privlačni, na primer na Nizozemskem, kjer so plačila za predčasno upokoji-
tev predmet posebne obdavčitve. Hkrati so se pojavile različne oblike po-
stopnega, faznega in delnega pokojninskega zavarovanja. Države članice so
sprejele politike načrtovanja konca kariere, ki delavcem omogočajo, da načr-
tujejo prehodno obdobje med delom in upokojitvijo, v katerem lahko skraj-
šajo delovni čas, hkrati pa uživajo finančna nadomestila (Adecco Group, 2011;
Eurofund, 2012). Evropski socialni sklad je v poročilu skoraj vseh držav ome-
njen kot pomemben vir sredstev za projekte upravljanja starosti. Večina teh
se osredotoča na to, kako so lahko delovna mesta inovativna in prispevajo k
učenju na delovnem mestu za spopadanje z valovi upokojevanja. ESS finan-
cira večinoma projekte javnega sektorja, kjer se krepi pritisk za oblikovanje
nadaljnjih paketov politik in podpornih storitev, ki lahko delavcem poma-
gajo pri načrtovanju kariere skozi perspektivo daljšega delovnega življenja.
Zvišanje upokojitvene starosti in spodbude starejšim delavcem, da ostanejo
aktivni, napredujejo hitreje kot ustanovitev svetovalnih služb za podporo dr-
33
