Page 75 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 75
Analiza odgovorov študentov UP PEF o kariernem razvoju
Glede mentorja imajo študentje različne predloge oz. mnenja. Izposta-
vljamo najpogostejše:
– mentor, ki mlademu pedagoškemu delavcu pomaga pri začetku zapo-
slitve, a ga hkrati ne ovira pri samostojnem razmišljanju in vodenju;
– dodelitev mentorja in postopno uvajanje ter spoznavanje ostalih zapo-
slenih in sodelovanje z drugimi (nekako kot predaja štafete);
– zelo pomemben je dober mentor;
– mentorstvo s postopnim umikanjem;
– mentor z dovolj izkušnjami, starejši mentor;
– senčenje na delovnem mestu (angl. job shadowing);
– notranje motiviran mentor, ki se dodatno izobražuje in prenaša znanje
na mlade;
– mentorstvo s poudarkom na interviziji;
– deljenje izkušnje starejših strokovnih delavcev;
– različni mentorji skozi postopek uvajanja;
– mentorstvo že tekom študija;
– mlajši mentorji, ker imajo »sveže« znanje;
– poučevanje prvih dveh let z mentorjem.
Študentje dodatno izpostavljajo tudi naslednje predloge, ki se ne nanašajo
neposredno na mentorstvo in praktično usposabljanje:
– mlademu kadru omogočiti čim lažjo vpeljavo na delovno mesto;
– tedensko ali vsaj mesečno vpletenost v delo, npr. vsak ponedeljek na iz-
brani instituciji, z možnostjo menjave institucij po določenem obdobju,
s čimer bi imeli možnost spoznati različne profile in se lažje odločiti za
nadaljevanje osebne karierne poti;
– predvsem bi se moralo več časa nameniti mladim, ki se prvič zaposlu-
jejo, ki so pravkar zaključili s študijem ipd.;
– na fakultetah seznanitev poteka prve zaposlitve in vse potrebne doku-
mentacije;
– deljenje izkušenj in pomoči med zaposlenimi;
– možnost zaposlitve tudi brez strokovnega izpita;
– večja prisotnost pripravništva;
– raznolike možnosti za delo, delo v različnih starostnih skupinah, v raz-
ličnih enotah, z različnimi mentorji (tako starejšimi kot tudi mladimi);
– tedenska in celoletna sodelovanja z vzgojno-izobraževalnimi instituci-
jami;
73
Glede mentorja imajo študentje različne predloge oz. mnenja. Izposta-
vljamo najpogostejše:
– mentor, ki mlademu pedagoškemu delavcu pomaga pri začetku zapo-
slitve, a ga hkrati ne ovira pri samostojnem razmišljanju in vodenju;
– dodelitev mentorja in postopno uvajanje ter spoznavanje ostalih zapo-
slenih in sodelovanje z drugimi (nekako kot predaja štafete);
– zelo pomemben je dober mentor;
– mentorstvo s postopnim umikanjem;
– mentor z dovolj izkušnjami, starejši mentor;
– senčenje na delovnem mestu (angl. job shadowing);
– notranje motiviran mentor, ki se dodatno izobražuje in prenaša znanje
na mlade;
– mentorstvo s poudarkom na interviziji;
– deljenje izkušnje starejših strokovnih delavcev;
– različni mentorji skozi postopek uvajanja;
– mentorstvo že tekom študija;
– mlajši mentorji, ker imajo »sveže« znanje;
– poučevanje prvih dveh let z mentorjem.
Študentje dodatno izpostavljajo tudi naslednje predloge, ki se ne nanašajo
neposredno na mentorstvo in praktično usposabljanje:
– mlademu kadru omogočiti čim lažjo vpeljavo na delovno mesto;
– tedensko ali vsaj mesečno vpletenost v delo, npr. vsak ponedeljek na iz-
brani instituciji, z možnostjo menjave institucij po določenem obdobju,
s čimer bi imeli možnost spoznati različne profile in se lažje odločiti za
nadaljevanje osebne karierne poti;
– predvsem bi se moralo več časa nameniti mladim, ki se prvič zaposlu-
jejo, ki so pravkar zaključili s študijem ipd.;
– na fakultetah seznanitev poteka prve zaposlitve in vse potrebne doku-
mentacije;
– deljenje izkušenj in pomoči med zaposlenimi;
– možnost zaposlitve tudi brez strokovnega izpita;
– večja prisotnost pripravništva;
– raznolike možnosti za delo, delo v različnih starostnih skupinah, v raz-
ličnih enotah, z različnimi mentorji (tako starejšimi kot tudi mladimi);
– tedenska in celoletna sodelovanja z vzgojno-izobraževalnimi instituci-
jami;
73
