Page 76 - Možnosti aktivnega staranja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s postopnim uvajanjem mladih v poklice.
P. 76
liza kariernega razvoja v vzgoji in izobraževanju
– omogočanje več dela prek študentskega servisa v vzgojno-izobraževal-
nih institucijah;
– možnost prostovoljne pomoči na šolah;
– enkrat tedensko delo (tudi med študijskim letom) na šoli, ki je lahko naš
potencialni delodajalec;
– nagrajevanje obštudijskih dejavnosti, povezanih s pedagoškim delom
(ure za strokovni izpit, ure pri pedagoški praksi);
– v primeru dela vzgojitelja: začeti delo na mestu pomočnika vzgojitelja
in nadaljevati na mestu vzgojitelja;
– izvajanje testov za spoznavanje sebe in svojih močnih področij;
– spoznavanje realnih delovnih mest že pred vpisom v srednje šole (če
osnovnošolec želi na srednjo vzgojiteljsko šolo, naj ima možnost nekaj-
dnevnega obiska vrtca kot pomoč vzgojitelju, da spozna delo); enako
tudi pred vpisom na fakulteto;
– možnosti sodelovanja z osnovnimi šolami in ostalimi pedagoškimi
ustanovami tudi tekom predavanj, ne samo v okviru prakse; naslanja-
nje samega študijskega načrta na šolske kurikulume;
– več možnosti stikov z učitelji in vzgojitelji;
– obvezno in plačano pripravništvo;
– uvajanje mora biti opravljeno izven razreda, da učitelj ne izgubi kredi-
bilnosti pred učenci; če bi se izvajalo pred učenci, bi ti razumeli, da je
učitelj mentor pomembnejši od novega učitelja in slednjega ne bi upo-
števali;
– učiteljski kader bi se moral pred začetkom pouka nekajkrat dobiti, da
se mladim razložijo načela, splošna pravila in navade njihove šole ter se
pregledajo pretekle navade učencev, ki jih bi mladi učitelj v tistem letu
prevzel;
– študentom naj se ponudi pomoč in razpoložljivost za vprašanja ter na-
svete in naj se jim v primeru prevzema razreda omogoči stik s prejšnjim
učiteljem;
– hospitacije študentov med letom, ki so v okviru predmetov s področja
didaktike.
Na podlagi vseh odgovorov smo ugotovili, da imajo študentje željo po
spremembah na področju, ki se nanaša na prvi stik z delodajalcem in po-
stopno uvajanje. Težavo vidijo predvsem v premajhnem obsegu praktičnega
usposabljanja in premalo izpostavljenem pomenu vloge mentorja. Želijo si
mentorja, ki ima izkušnje in je kot oseba motiviran ter željan pomagati. Med
odgovori smo večkrat zasledili izpostavljanje pomena pripravništva in štu-
74
– omogočanje več dela prek študentskega servisa v vzgojno-izobraževal-
nih institucijah;
– možnost prostovoljne pomoči na šolah;
– enkrat tedensko delo (tudi med študijskim letom) na šoli, ki je lahko naš
potencialni delodajalec;
– nagrajevanje obštudijskih dejavnosti, povezanih s pedagoškim delom
(ure za strokovni izpit, ure pri pedagoški praksi);
– v primeru dela vzgojitelja: začeti delo na mestu pomočnika vzgojitelja
in nadaljevati na mestu vzgojitelja;
– izvajanje testov za spoznavanje sebe in svojih močnih področij;
– spoznavanje realnih delovnih mest že pred vpisom v srednje šole (če
osnovnošolec želi na srednjo vzgojiteljsko šolo, naj ima možnost nekaj-
dnevnega obiska vrtca kot pomoč vzgojitelju, da spozna delo); enako
tudi pred vpisom na fakulteto;
– možnosti sodelovanja z osnovnimi šolami in ostalimi pedagoškimi
ustanovami tudi tekom predavanj, ne samo v okviru prakse; naslanja-
nje samega študijskega načrta na šolske kurikulume;
– več možnosti stikov z učitelji in vzgojitelji;
– obvezno in plačano pripravništvo;
– uvajanje mora biti opravljeno izven razreda, da učitelj ne izgubi kredi-
bilnosti pred učenci; če bi se izvajalo pred učenci, bi ti razumeli, da je
učitelj mentor pomembnejši od novega učitelja in slednjega ne bi upo-
števali;
– učiteljski kader bi se moral pred začetkom pouka nekajkrat dobiti, da
se mladim razložijo načela, splošna pravila in navade njihove šole ter se
pregledajo pretekle navade učencev, ki jih bi mladi učitelj v tistem letu
prevzel;
– študentom naj se ponudi pomoč in razpoložljivost za vprašanja ter na-
svete in naj se jim v primeru prevzema razreda omogoči stik s prejšnjim
učiteljem;
– hospitacije študentov med letom, ki so v okviru predmetov s področja
didaktike.
Na podlagi vseh odgovorov smo ugotovili, da imajo študentje željo po
spremembah na področju, ki se nanaša na prvi stik z delodajalcem in po-
stopno uvajanje. Težavo vidijo predvsem v premajhnem obsegu praktičnega
usposabljanja in premalo izpostavljenem pomenu vloge mentorja. Želijo si
mentorja, ki ima izkušnje in je kot oseba motiviran ter željan pomagati. Med
odgovori smo večkrat zasledili izpostavljanje pomena pripravništva in štu-
74
