Page 131 - Florjančič, Viktorija. 2021. Koronaizziv visokega šolstva: od teorije k praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 131
7 Vrednotenje pedagoškega dela
v visokem šolstvu
7.1 Uvod
V raziskavi o razumevanju in odnosu do e-izobraževanja na u p smo
preobremenjenost učiteljev zaznali kot oviro za nadaljnji razvoj e-
izobraževanja na u p. Intervjuvanci so izpostavili potrebo po drugač-
nem vrednotenju pedagoškega dela, kar bi učitelje spodbudilo k uvaja-
nju sodobnih metod poučevanja, snovanju gradiv pa tudi k odpiranju
izobraževanja. Zato želimo v nadaljevanju preučiti urejenost pedago-
škega dela v zakonodaji in odpreti vprašanja, o katerih bi bilo vredno
razmišljati v prihodnje. Ni naš namen razpravljati o različnih sistemih
vrednotenja dela visokošolskega učitelja, saj bi to področje zaslužilo
obravnavo v ločeni monografiji. Želimo le odpreti vprašanje načina vre-
dnotenja dela učitelja v Sloveniji, ki, po naši oceni pa tudi oceni intervju-
vancev o možnosti uporabe i k t na u p, predstavlja oviro za nadaljnje
uvajanje i k t na u p. Oviro za uvajanje sodobnih pristopov predsta-
vljajo tudi merila za izvolitve v nazive, kjer se za izvolitev v pedagoški
naziv poudarjajo dosežki na raziskovalnem področju. Zato visokošolski
učitelj, ki želi napredovati po akademski lestvici, svojo energijo prven-
stveno usmerja v raziskovanje in objavljanje, manj pa v profesionalni
razvoj na pedagoško-didaktičnem področju.
Zmotno je mišljenje laične javnosti, da delo visokošolskega učitelja
obsega le pedagoško delo s študenti. Tega je v letnem obsegu delovnih
ur le od 30 do 50 , medtem ko je preostanek namenjen raziskovalnemu
delu in sodelovanju pri upravljanju visokošolskih organizacij. Razmerja
med različnimi področji se v posameznih državah razlikujejo. V Avstra-
liji imajo številne univerze vpeljan model 40 : 40 : 20¹ (Miller 2019), če-
prav se, kot ugotavlja Millerjeva, v praksi dogaja, da visokošolski učitelji
40 časa namenijo poučevanju in s poučevanjem povezanim aktivno-
stim, 25 časa raziskovanju, 35 pa administrativnim in drugim aka-
demskim aktivnostim.
¹ Poučevanje 40 , raziskovanje 40 , sodelovanje pri upravljanju 20 .
131
v visokem šolstvu
7.1 Uvod
V raziskavi o razumevanju in odnosu do e-izobraževanja na u p smo
preobremenjenost učiteljev zaznali kot oviro za nadaljnji razvoj e-
izobraževanja na u p. Intervjuvanci so izpostavili potrebo po drugač-
nem vrednotenju pedagoškega dela, kar bi učitelje spodbudilo k uvaja-
nju sodobnih metod poučevanja, snovanju gradiv pa tudi k odpiranju
izobraževanja. Zato želimo v nadaljevanju preučiti urejenost pedago-
škega dela v zakonodaji in odpreti vprašanja, o katerih bi bilo vredno
razmišljati v prihodnje. Ni naš namen razpravljati o različnih sistemih
vrednotenja dela visokošolskega učitelja, saj bi to področje zaslužilo
obravnavo v ločeni monografiji. Želimo le odpreti vprašanje načina vre-
dnotenja dela učitelja v Sloveniji, ki, po naši oceni pa tudi oceni intervju-
vancev o možnosti uporabe i k t na u p, predstavlja oviro za nadaljnje
uvajanje i k t na u p. Oviro za uvajanje sodobnih pristopov predsta-
vljajo tudi merila za izvolitve v nazive, kjer se za izvolitev v pedagoški
naziv poudarjajo dosežki na raziskovalnem področju. Zato visokošolski
učitelj, ki želi napredovati po akademski lestvici, svojo energijo prven-
stveno usmerja v raziskovanje in objavljanje, manj pa v profesionalni
razvoj na pedagoško-didaktičnem področju.
Zmotno je mišljenje laične javnosti, da delo visokošolskega učitelja
obsega le pedagoško delo s študenti. Tega je v letnem obsegu delovnih
ur le od 30 do 50 , medtem ko je preostanek namenjen raziskovalnemu
delu in sodelovanju pri upravljanju visokošolskih organizacij. Razmerja
med različnimi področji se v posameznih državah razlikujejo. V Avstra-
liji imajo številne univerze vpeljan model 40 : 40 : 20¹ (Miller 2019), če-
prav se, kot ugotavlja Millerjeva, v praksi dogaja, da visokošolski učitelji
40 časa namenijo poučevanju in s poučevanjem povezanim aktivno-
stim, 25 časa raziskovanju, 35 pa administrativnim in drugim aka-
demskim aktivnostim.
¹ Poučevanje 40 , raziskovanje 40 , sodelovanje pri upravljanju 20 .
131
