Page 123 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 123
Kakovost ponudbe v prehrambnem gostinstvu po pandemiji covida-19
imeli v povprečju nekaj manj od 44 let (m = 43,7), tipično pa se je starost
od tega odklanjala za nekaj nad 11 let (sd = 11,1). Tudi pri menedžerjih
je prevladovala srednješolska izobrazba (40 ), nižjo izobrazbo je imelo
13 , višjo od tega pa 47 vprašanih. Iz vzorca izhaja, da je imel največji
delež menedžerjev v lasti p g o, s katerim so upravljali (47 ), dobra polo-
vica pa je bila takih, ki so bili le lastniki (32 ) ali zgolj menedžerji (21 ).
Glede na vrsto p go so se le-ti po številčnosti razvrstili od gostiln (45 )
do restavracij (35 ) in okrepčevalnic (20 ). V povprečju p go obratujejo
slabih 39 let (m = 38,6), pri čemer so med njimi velike razlike (sd = 59,4).
p g o so imeli pred pandemijo v povprečju nekaj manj kot devet zaposle-
nih (m = 8,94; sd = 8,5), med krizo pa je bilo število zaposlenih občutno
nižje (m = 6,66; sd = 8,2). Glede prevladujočega segmenta gostov pred
pandemijo so imeli menedžerji možnost poljubnega opisa. V odgovorih
so se najpogosteje pojavile naslednje besede in besedne zveze (izposta-
vljamo pet najpogostejših sklopov odgovorov): domači gostje, malice, iz-
letniki in turisti, skupine in zaključene družbe, tujci.
rezultati ankete med gosti
Z izvedeno anketo med gosti smo želeli dobiti odgovore na prva tri raz-
iskovalna vprašanja. V preglednici 1 prikazujemo pomen (ocene) posa-
meznih trženjskih indikatorjev kakovosti pred pandemijo in po njej.
Iz preglednice 1 je razvidno, da so gostje relativno visoko ocenjevali
pomen posameznih indikatorjev kakovosti, pri čemer so ocene po pan-
demiji v povprečju višje kot pred njo. Boljši vpogled na vpliv pandemije
na pričakovanja gostov pa nam dajo razlike v ocenah pomembnosti po-
sameznih indikatorjev kakovosti pred pandemijo in po njej. V pregled-
nici 2 prikazujemo razlike v ocenah gostov, ki smo jih razvrstili glede na
višino razlik znotraj posamezne trženjske dimenzije kakovosti. V prak-
tično vseh primerih je predvidena pomembnost indikatorjev kakovosti
po pandemiji višja. Enaka je le v primeru indikatorja »točnost izdanih
računov«, nekoliko nižja pa je pri indikatorju »okusnost jedi«, s čimer
smo dobili odgovor na rv1.
V nadaljevanju smo primerjali razlike med posameznimi dimenzijami
kakovosti pred pandemijo in po njej. Iz preglednice 3 izhaja, da se najve-
čje razlike pojavljajo pri dimenziji fizični dokazi, ki bo tudi po pandemiji
najpomembnejša dimenzija kakovosti. Fizičnim dokazom, glede na po-
men, sledijo dimenzije hrana, procesi, ljudje, tržne poti, cena in tržno
komuniciranje, s čimer smo odgovorili na rv2.
Prav tako smo preverili, katere demografske spremenljivke značilno
vplivajo na pričakovanja gostov glede kakovosti ponudbe po pandemiji
123
imeli v povprečju nekaj manj od 44 let (m = 43,7), tipično pa se je starost
od tega odklanjala za nekaj nad 11 let (sd = 11,1). Tudi pri menedžerjih
je prevladovala srednješolska izobrazba (40 ), nižjo izobrazbo je imelo
13 , višjo od tega pa 47 vprašanih. Iz vzorca izhaja, da je imel največji
delež menedžerjev v lasti p g o, s katerim so upravljali (47 ), dobra polo-
vica pa je bila takih, ki so bili le lastniki (32 ) ali zgolj menedžerji (21 ).
Glede na vrsto p go so se le-ti po številčnosti razvrstili od gostiln (45 )
do restavracij (35 ) in okrepčevalnic (20 ). V povprečju p go obratujejo
slabih 39 let (m = 38,6), pri čemer so med njimi velike razlike (sd = 59,4).
p g o so imeli pred pandemijo v povprečju nekaj manj kot devet zaposle-
nih (m = 8,94; sd = 8,5), med krizo pa je bilo število zaposlenih občutno
nižje (m = 6,66; sd = 8,2). Glede prevladujočega segmenta gostov pred
pandemijo so imeli menedžerji možnost poljubnega opisa. V odgovorih
so se najpogosteje pojavile naslednje besede in besedne zveze (izposta-
vljamo pet najpogostejših sklopov odgovorov): domači gostje, malice, iz-
letniki in turisti, skupine in zaključene družbe, tujci.
rezultati ankete med gosti
Z izvedeno anketo med gosti smo želeli dobiti odgovore na prva tri raz-
iskovalna vprašanja. V preglednici 1 prikazujemo pomen (ocene) posa-
meznih trženjskih indikatorjev kakovosti pred pandemijo in po njej.
Iz preglednice 1 je razvidno, da so gostje relativno visoko ocenjevali
pomen posameznih indikatorjev kakovosti, pri čemer so ocene po pan-
demiji v povprečju višje kot pred njo. Boljši vpogled na vpliv pandemije
na pričakovanja gostov pa nam dajo razlike v ocenah pomembnosti po-
sameznih indikatorjev kakovosti pred pandemijo in po njej. V pregled-
nici 2 prikazujemo razlike v ocenah gostov, ki smo jih razvrstili glede na
višino razlik znotraj posamezne trženjske dimenzije kakovosti. V prak-
tično vseh primerih je predvidena pomembnost indikatorjev kakovosti
po pandemiji višja. Enaka je le v primeru indikatorja »točnost izdanih
računov«, nekoliko nižja pa je pri indikatorju »okusnost jedi«, s čimer
smo dobili odgovor na rv1.
V nadaljevanju smo primerjali razlike med posameznimi dimenzijami
kakovosti pred pandemijo in po njej. Iz preglednice 3 izhaja, da se najve-
čje razlike pojavljajo pri dimenziji fizični dokazi, ki bo tudi po pandemiji
najpomembnejša dimenzija kakovosti. Fizičnim dokazom, glede na po-
men, sledijo dimenzije hrana, procesi, ljudje, tržne poti, cena in tržno
komuniciranje, s čimer smo odgovorili na rv2.
Prav tako smo preverili, katere demografske spremenljivke značilno
vplivajo na pričakovanja gostov glede kakovosti ponudbe po pandemiji
123
