Page 319 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 319
glasbena matica maribor (1919–1948)
jemo tudi pianista in pedagoga dr. Romana Klasinca (Pragersko 16. 7. 1907
– Maribor, 17. 7. 1990.49 Zabeležke v Opravilnem zapisniku GM50 nam pri-
čajo, da je glasbeno šolo GM obiskovala tudi klavirska pedagoginja Darin-
ka Bernetič (Gorica, 14. 3. 1925–2019).51 Med učenci GM zasledimo še veliko
slovensko dirigentsko ime. Prva glasbena znanja si je v Mariboru pridobi-
val v Evropi in posebej Argentini priznan dirigent in pedagog Drago Ma-
rio Šijanec, psevdonim Mariano Drago (Pulj, 18. 12. 1907 – Buenos Aires, 2.
11. 1986).52
49 Študij klavirja je nato končal leta 1929 na Akademiji za glasbo in gledališko umet-
nost na Dunaju in 1934 doktoriral na dunajski FF z disertacijo Die konzertante Kla
viersatztechnik seit Liszt. V letih 1935–1941 je poučeval klavir na šoli GM v Maribo-
ru, 1941–1944 na Visoki šoli za glasbeno vzgojo v Eggenbergu pri Gradcu, 1946–1972
pa na Srednji glasbeni šoli in PA (1960–1963) v Mariboru. Kot pianist je nastopal
solistično in s simfoničnimi orkestri v Mariboru, Ljubljani, Gradcu in na Dunaju;
sodeloval je tudi v Mariborskem triu. Krstno je izvedel mnoge slovenske klavirske
skladbe.
50 »Opravilni zapisnik GM«, 23. 09. 1937–31. 03. 1941, Pokrajinski arhiv Maribor, Fond
GM Maribor, AŠ 4.
51 Klavirske igre se je učila v Mariboru pri Ervini Ropas in na Srednji glasbeni šoli v
Ljubljani (Janko Ravnik, Jadviga Štrukelj Poženel). Diplomirala je leta 1953 na Aka-
demiji za glasbo (Andrej Trost). Izpopolnjevala se je pri Yvonne Loriod v Parizu. Za-
poslena je bila kot klavirski pedagog v Ljubljani. Na Zavodu za glasbeno in baletno
izobraževanje je osnovala eksperimentalni razred z izvirno pedagoško metodo, ki se
je opirala na sodobne dosežke klavirske tehnike, a brez delitve na tehnično in mu-
zikalno izobraževanje. Bernetičeva je avtorica neposredne pedagoške metode, ki iz-
vira iz glasbenih lastnosti kompozicije, medtem ko tehnično obvladovanje klavirske
igre temelji na kompozicijskem stavku, brez etud in drugih samostojnih tehničnih
vaj. V skladu s tem je izbirala skladbe, ki so primerne za učenčevo sposobnost ra-
zumevanja, ter spodbujala improvizacijo in ustvarjalnost. Po teh načelih je napisala
Klavirski učbenik in sestavila zbirko skladb svojih učencev.
52 Kritike produkcij mariborske GM ga omenjajo med letoma 1919 in 1925. Bil je nadvse
uspešen učenec violine v razredu ravnatelja Frana Topiča, kar dokazujejo odlične
ocene njegovih izvajanj. Osnove njegove glasbene vzgoje v glasbeni šoli GM so bile
na trdnih temeljih, kar potrjuje njegovo nadaljnje šolanje na konservatoriju v Pragi,
kjer je leta 1932 diplomiral iz dirigiranja, kompozicije in viole. V letih 1932–1935 se
je izpopolnjeval v Parizu, nato je bil v letih 1935–1945 dirigent radijskega orkestra v
Ljubljani. Leta 1947 se je naselil v Argentini in postal stalni dirigent v gledališču Te-
atro Argentino v La Plati; tu je ostal 32 let in leta 1954 na univerzi ustanovil katedro
za dirigiranje, prvo v Južni Ameriki, se uveljavil kot pedagog in prejel naziv častnega
profesorja. V letih 1957–1974 je bil stalni dirigent mestnega simfoničnega orkestra v
Buenos Airesu ter gostoval v Argentini in Evropi. Leta 1952 je ustanovil Mozarteum
Argentino, najuglednejšo argentinsko ustanovo za izvajanje Mozartovih del. Šijanec
je tudi komponiral (baleta Ptič samoživ in Srednjeveška ljubezen, ok. 1927) in zbiral
ljudsko glasbo. V Argentini je bil ustvarjalni član Slovenske kulturne akcije, priredil
pa je tudi več slovenskih in argentinskih ljudskih pesmi za slovenske pevske zbore.
317
jemo tudi pianista in pedagoga dr. Romana Klasinca (Pragersko 16. 7. 1907
– Maribor, 17. 7. 1990.49 Zabeležke v Opravilnem zapisniku GM50 nam pri-
čajo, da je glasbeno šolo GM obiskovala tudi klavirska pedagoginja Darin-
ka Bernetič (Gorica, 14. 3. 1925–2019).51 Med učenci GM zasledimo še veliko
slovensko dirigentsko ime. Prva glasbena znanja si je v Mariboru pridobi-
val v Evropi in posebej Argentini priznan dirigent in pedagog Drago Ma-
rio Šijanec, psevdonim Mariano Drago (Pulj, 18. 12. 1907 – Buenos Aires, 2.
11. 1986).52
49 Študij klavirja je nato končal leta 1929 na Akademiji za glasbo in gledališko umet-
nost na Dunaju in 1934 doktoriral na dunajski FF z disertacijo Die konzertante Kla
viersatztechnik seit Liszt. V letih 1935–1941 je poučeval klavir na šoli GM v Maribo-
ru, 1941–1944 na Visoki šoli za glasbeno vzgojo v Eggenbergu pri Gradcu, 1946–1972
pa na Srednji glasbeni šoli in PA (1960–1963) v Mariboru. Kot pianist je nastopal
solistično in s simfoničnimi orkestri v Mariboru, Ljubljani, Gradcu in na Dunaju;
sodeloval je tudi v Mariborskem triu. Krstno je izvedel mnoge slovenske klavirske
skladbe.
50 »Opravilni zapisnik GM«, 23. 09. 1937–31. 03. 1941, Pokrajinski arhiv Maribor, Fond
GM Maribor, AŠ 4.
51 Klavirske igre se je učila v Mariboru pri Ervini Ropas in na Srednji glasbeni šoli v
Ljubljani (Janko Ravnik, Jadviga Štrukelj Poženel). Diplomirala je leta 1953 na Aka-
demiji za glasbo (Andrej Trost). Izpopolnjevala se je pri Yvonne Loriod v Parizu. Za-
poslena je bila kot klavirski pedagog v Ljubljani. Na Zavodu za glasbeno in baletno
izobraževanje je osnovala eksperimentalni razred z izvirno pedagoško metodo, ki se
je opirala na sodobne dosežke klavirske tehnike, a brez delitve na tehnično in mu-
zikalno izobraževanje. Bernetičeva je avtorica neposredne pedagoške metode, ki iz-
vira iz glasbenih lastnosti kompozicije, medtem ko tehnično obvladovanje klavirske
igre temelji na kompozicijskem stavku, brez etud in drugih samostojnih tehničnih
vaj. V skladu s tem je izbirala skladbe, ki so primerne za učenčevo sposobnost ra-
zumevanja, ter spodbujala improvizacijo in ustvarjalnost. Po teh načelih je napisala
Klavirski učbenik in sestavila zbirko skladb svojih učencev.
52 Kritike produkcij mariborske GM ga omenjajo med letoma 1919 in 1925. Bil je nadvse
uspešen učenec violine v razredu ravnatelja Frana Topiča, kar dokazujejo odlične
ocene njegovih izvajanj. Osnove njegove glasbene vzgoje v glasbeni šoli GM so bile
na trdnih temeljih, kar potrjuje njegovo nadaljnje šolanje na konservatoriju v Pragi,
kjer je leta 1932 diplomiral iz dirigiranja, kompozicije in viole. V letih 1932–1935 se
je izpopolnjeval v Parizu, nato je bil v letih 1935–1945 dirigent radijskega orkestra v
Ljubljani. Leta 1947 se je naselil v Argentini in postal stalni dirigent v gledališču Te-
atro Argentino v La Plati; tu je ostal 32 let in leta 1954 na univerzi ustanovil katedro
za dirigiranje, prvo v Južni Ameriki, se uveljavil kot pedagog in prejel naziv častnega
profesorja. V letih 1957–1974 je bil stalni dirigent mestnega simfoničnega orkestra v
Buenos Airesu ter gostoval v Argentini in Evropi. Leta 1952 je ustanovil Mozarteum
Argentino, najuglednejšo argentinsko ustanovo za izvajanje Mozartovih del. Šijanec
je tudi komponiral (baleta Ptič samoživ in Srednjeveška ljubezen, ok. 1927) in zbiral
ljudsko glasbo. V Argentini je bil ustvarjalni član Slovenske kulturne akcije, priredil
pa je tudi več slovenskih in argentinskih ljudskih pesmi za slovenske pevske zbore.
317
