Page 320 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 320
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
Glasbena šola GM je bistveno segla v reševanje problematike glasbe-
ne izobraženosti in posledično koncertne dejavnosti v tem delu Slovenije.
Izobraževala je mlade glasbenike in tako postopoma in kakovostno izpol-
njevala vrzeli. Nenazadnje je glasbena šola bistveno povečala število glas-
benih učiteljev, obenem pa je vzgajala mariborsko koncertno občinstvo.
Podatek o 322 učencih, ki so se v glasbeno šolo GM vpisali v prvem šolskem
letu nam potrjuje, da je mesto ob Dravi tovrstno izobraževalno ustanovo
potrebovalo. Da je delo bilo sistematično in kakovostno zastavljeno, more-
mo utemeljevati s prisotnostjo takrat najpomembnejši mariborskih glasbe-
nikov (Hinko Druzovič, Emerik Beran, Viktor Parma, Ferdo Herzog), ki
so si zamislili organizacijo šole po evropskem vzoru. Ko skušamo povze-
ti prizadevanja mariborske GM, ki jih je kazala na izobraževalnem podro-
čju, moramo upoštevati stvarne družbene in politične razmere, kakor tudi
nezadostnost slovenske in splošne kulturne tradicije Maribora. Potrebno
je poudariti pomanjkanje usposobljenih kadrov in denarnih sredstev, ki je
nemalokrat zanetilo nesoglasja znotraj društva. Upoštevati je potrebno te-
žave s prostori, ki so bili vseskozi pretesni, ob koncu 30-ih let pa odpove-
dani. Kljub temu je šola GM Maribor v slovenskem prostoru zasedla mesto
uglednega zavoda. Učenci niso sodelovali le na šolskih prireditvah, temveč
so, predvsem najuspešnejši, nastopali tako na odmevnih društvenih prire-
ditvah GM kot na prireditvah drugih izobraževalnih ustanov. S sodelova-
njem v pevskemu zboru ter društvenem orkestru in komornih zasedbah
so predstavljali glavnino glasbenih poustvarjalcev in izobražencev v Ma-
riboru. Delovanje mariborske GM je primerljivo z delovanjem ljubljanske
vzornice. Obe ustanovi je, glede na število prebivalstva, obiskovalo procen-
tualno izenačeno število učencev, izenačeno pa je bilo tudi število zaposle-
nih učiteljev. Tovrstna dejstva so dokaz smotrne organizacije in predvsem
nagle rasti glasbenega izobraževanja v Mariboru. Glede metod in pristo-
pov k poučevanju na glasbeni šoli GM v Mariboru lahko predvidevamo,
da so bile v skladu z izobraževanjem in izkušnjami posameznih učiteljev.
Podrobnih podatkov o učnih postopkih, uporabljeni didaktičnih sredstvih
in literaturi ni. V zvezi z didaktičnimi postopki je možno predstaviti le zelo
redke poskuse izdaje pedagoškega gradiva v GM Maribor. Delovanje glas-
bene šole GM in dogajanja v zvezi z njo so pozorno in naklonjeno spremlja-
li slovenski in nemški poročevalci. Pod ocenami so se podpisovali nekate-
ri vidni glasbeni ustvarjalci, kar posredno priča o zavzetem in odgovornem
delu ustanove.
318
Glasbena šola GM je bistveno segla v reševanje problematike glasbe-
ne izobraženosti in posledično koncertne dejavnosti v tem delu Slovenije.
Izobraževala je mlade glasbenike in tako postopoma in kakovostno izpol-
njevala vrzeli. Nenazadnje je glasbena šola bistveno povečala število glas-
benih učiteljev, obenem pa je vzgajala mariborsko koncertno občinstvo.
Podatek o 322 učencih, ki so se v glasbeno šolo GM vpisali v prvem šolskem
letu nam potrjuje, da je mesto ob Dravi tovrstno izobraževalno ustanovo
potrebovalo. Da je delo bilo sistematično in kakovostno zastavljeno, more-
mo utemeljevati s prisotnostjo takrat najpomembnejši mariborskih glasbe-
nikov (Hinko Druzovič, Emerik Beran, Viktor Parma, Ferdo Herzog), ki
so si zamislili organizacijo šole po evropskem vzoru. Ko skušamo povze-
ti prizadevanja mariborske GM, ki jih je kazala na izobraževalnem podro-
čju, moramo upoštevati stvarne družbene in politične razmere, kakor tudi
nezadostnost slovenske in splošne kulturne tradicije Maribora. Potrebno
je poudariti pomanjkanje usposobljenih kadrov in denarnih sredstev, ki je
nemalokrat zanetilo nesoglasja znotraj društva. Upoštevati je potrebno te-
žave s prostori, ki so bili vseskozi pretesni, ob koncu 30-ih let pa odpove-
dani. Kljub temu je šola GM Maribor v slovenskem prostoru zasedla mesto
uglednega zavoda. Učenci niso sodelovali le na šolskih prireditvah, temveč
so, predvsem najuspešnejši, nastopali tako na odmevnih društvenih prire-
ditvah GM kot na prireditvah drugih izobraževalnih ustanov. S sodelova-
njem v pevskemu zboru ter društvenem orkestru in komornih zasedbah
so predstavljali glavnino glasbenih poustvarjalcev in izobražencev v Ma-
riboru. Delovanje mariborske GM je primerljivo z delovanjem ljubljanske
vzornice. Obe ustanovi je, glede na število prebivalstva, obiskovalo procen-
tualno izenačeno število učencev, izenačeno pa je bilo tudi število zaposle-
nih učiteljev. Tovrstna dejstva so dokaz smotrne organizacije in predvsem
nagle rasti glasbenega izobraževanja v Mariboru. Glede metod in pristo-
pov k poučevanju na glasbeni šoli GM v Mariboru lahko predvidevamo,
da so bile v skladu z izobraževanjem in izkušnjami posameznih učiteljev.
Podrobnih podatkov o učnih postopkih, uporabljeni didaktičnih sredstvih
in literaturi ni. V zvezi z didaktičnimi postopki je možno predstaviti le zelo
redke poskuse izdaje pedagoškega gradiva v GM Maribor. Delovanje glas-
bene šole GM in dogajanja v zvezi z njo so pozorno in naklonjeno spremlja-
li slovenski in nemški poročevalci. Pod ocenami so se podpisovali nekate-
ri vidni glasbeni ustvarjalci, kar posredno priča o zavzetem in odgovornem
delu ustanove.
318
