Page 321 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 321
glasbena matica maribor (1919–1948)
Med okupacijo so glasbeno šolo GM prevzeli Nemci in jo poimenova-
li »Musikschule für Jugend und Volk«. Uvedli so množičen pouk harmoni-
ke, citer, kitare, frulice, mladinskega petja in raznih vokalno-inštrumental-
nih skupin. Pouk, kjer so se izvajali le nemški skladatelji ter nemške ljudske
pesmi in plesi, je imel namen predvsem germanizirati učence in poslušalce.
Šola je zaradi vojnih razmer oktobra 1944 prenehala delovati.53
Koncertna in druge dejavnosti GM Maribor
Koncertno življenje GM predstavlja drugi temelj njenega delovanja. Ob bok
glasbeni šoli tako stoji dejavnost, ki je v največji meri skrbela za prepoznav-
nost ustanove. Že v ustanovni koncertni sezoni sta pričela z delom tako
pevski zbor kot društveni orkester. Prvi koncerti so v glavnem skrbeli za za-
dovoljevanje širših poslušalskih potreb, pevski zbor pa je s številnimi nas-
topi v prvem letu delovanja predvsem uresničeval narodnobuditeljska pri-
zadevanja. Z leti se je ljubiteljsko petje in muziciranje postopoma razvilo v
solidno umetniško raven izvedb. Pogoje zanje je ustvarila GM sama. Tvor-
no sodelovanje izobraževalne in koncertne dejavnosti je iz prvotnega or-
kestra in pevskega zbora večinoma ljubiteljskih glasbenikov rodilo ansam-
bla z izobraženimi pevci in inštrumentalisti. Trditi moremo, da je uspešna
koncertna dejavnost GM v prvi vrsti plod uspešnega dela njene glasbene
šole, iz katere so številni člani ansamblov tudi izšli.
Področje koncertnega delovanja pevskega zbor in orkestra je obsegalo
prirejanje vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih koncer-
tov ter šolskih produkcij. V posamezni sezoni so se zvrstili povprečno tri-
je koncerti in predstavitev dela glasbene šole. Velik poustvarjalni prispevek
GM h koncertnemu življenju Maribora nam slikajo podatki o tovrstnih do-
gajanjih v mestu med obema vojnama. Ker glasbeno življenje mesta ob Dra-
vi v omenjenem času še ni bilo predmet korenitejših znanstvenih raziskav,
natančnih podatkov nimamo, približno pa je obseg koncertnega dogajanja
vendar moč določiti.54 V prvih povojnih letih je bilo v Mariboru organizira-
nih le od 6 do 8 koncertov, do konca dvajsetih let pa se je število postopoma
povzpelo na 21 in tako doseglo kvantitativni višek. V prvi polovici tride-
setih let je bilo prirejenih povprečno 16 koncertov letno, do začetka druge
53 Prim. Nevenka Gril, Glasbena šola Glasbene matice v Mariboru (dipl., Univerza v
Ljubljani, 1982), 22–4.
54 Katalog novejše slovenske periodike Oddelka za domoznanstvo (domoznanska do-
kumentacija SV Slovenije), ki se nahaja v Univerzitetni knjižnici v Mariboru. Kata-
log sestavlja obsežna dokumentacija naslovov člankov, objavljenih v različnih virih,
največ iz slovenske in nemške periodike, obdelane v listkovnem katalogu.
319
Med okupacijo so glasbeno šolo GM prevzeli Nemci in jo poimenova-
li »Musikschule für Jugend und Volk«. Uvedli so množičen pouk harmoni-
ke, citer, kitare, frulice, mladinskega petja in raznih vokalno-inštrumental-
nih skupin. Pouk, kjer so se izvajali le nemški skladatelji ter nemške ljudske
pesmi in plesi, je imel namen predvsem germanizirati učence in poslušalce.
Šola je zaradi vojnih razmer oktobra 1944 prenehala delovati.53
Koncertna in druge dejavnosti GM Maribor
Koncertno življenje GM predstavlja drugi temelj njenega delovanja. Ob bok
glasbeni šoli tako stoji dejavnost, ki je v največji meri skrbela za prepoznav-
nost ustanove. Že v ustanovni koncertni sezoni sta pričela z delom tako
pevski zbor kot društveni orkester. Prvi koncerti so v glavnem skrbeli za za-
dovoljevanje širših poslušalskih potreb, pevski zbor pa je s številnimi nas-
topi v prvem letu delovanja predvsem uresničeval narodnobuditeljska pri-
zadevanja. Z leti se je ljubiteljsko petje in muziciranje postopoma razvilo v
solidno umetniško raven izvedb. Pogoje zanje je ustvarila GM sama. Tvor-
no sodelovanje izobraževalne in koncertne dejavnosti je iz prvotnega or-
kestra in pevskega zbora večinoma ljubiteljskih glasbenikov rodilo ansam-
bla z izobraženimi pevci in inštrumentalisti. Trditi moremo, da je uspešna
koncertna dejavnost GM v prvi vrsti plod uspešnega dela njene glasbene
šole, iz katere so številni člani ansamblov tudi izšli.
Področje koncertnega delovanja pevskega zbor in orkestra je obsegalo
prirejanje vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih koncer-
tov ter šolskih produkcij. V posamezni sezoni so se zvrstili povprečno tri-
je koncerti in predstavitev dela glasbene šole. Velik poustvarjalni prispevek
GM h koncertnemu življenju Maribora nam slikajo podatki o tovrstnih do-
gajanjih v mestu med obema vojnama. Ker glasbeno življenje mesta ob Dra-
vi v omenjenem času še ni bilo predmet korenitejših znanstvenih raziskav,
natančnih podatkov nimamo, približno pa je obseg koncertnega dogajanja
vendar moč določiti.54 V prvih povojnih letih je bilo v Mariboru organizira-
nih le od 6 do 8 koncertov, do konca dvajsetih let pa se je število postopoma
povzpelo na 21 in tako doseglo kvantitativni višek. V prvi polovici tride-
setih let je bilo prirejenih povprečno 16 koncertov letno, do začetka druge
53 Prim. Nevenka Gril, Glasbena šola Glasbene matice v Mariboru (dipl., Univerza v
Ljubljani, 1982), 22–4.
54 Katalog novejše slovenske periodike Oddelka za domoznanstvo (domoznanska do-
kumentacija SV Slovenije), ki se nahaja v Univerzitetni knjižnici v Mariboru. Kata-
log sestavlja obsežna dokumentacija naslovov člankov, objavljenih v različnih virih,
največ iz slovenske in nemške periodike, obdelane v listkovnem katalogu.
319
