Page 100 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 100
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
let, ljudje takrat še niso bili sposobni kompleksnih abstraktnih konceptov, kot
tudi ne namenskega pokopavanja mrtvih. Sočasno ga je njegov gorečni antik-
lerikalizem vodil v prepričanje, da je stanje duha bilo za ljudi v stari kameni
dobi blagoslov, saj naj bi prav odsotnost religioznega mišljenja ljudi ubranila
pred fanatizmom ter vojno (Richard 2002, 182).
Če skušamo ovrednotiti njegov prispevek, ugotovimo, da ni šlo v največ-
ji meri za prispevke k debati o nacionalnosti, ampak je de Mortillet predstavil
prazgodovino kot legitimno vedo, ki je bila sama s svojimi viri sposobna pisati
zgodovino, in še celo tako delikatno poglavje zgodovine, kot so začetki civili-
zacije. Posledično pa je njegova politična pozicija oblikovala podobo arheolo-
gije in paleontologije v zgodnjem dvajsetem stoletju. Njegov vpliv na nasled-
nje generacije znanstvenikov lahko strnemo v tri točke (Olivier 1999, 180):
– Tehnološki in umetnostni razvoj človeštva kažeta obstoj kontinu-
iranega napredka (Loi du progrès de l' humanité).
– Če se vse družbe gibljejo po isti lestvici tehnološkega in civiliza-
cijskega razvoja, je to zato, ker v primeru enakih potreb odkrijejo
identične rešitve (Loi du développement similaire).
– Arheološki ostanki kažejo že v najstarejših družbah embrionične
oblike tehnologije, umetnosti in socialne organizacije, ki se v ka-
snejših družbah razvijajo (Loi d'unité psychologique de l' humani-
té).
Generalno njegove trditve izhajajo iz porevolucionarne intelektualne
tradicije, ki je poudarjala psihično enotnost človeštva ter je razliko v kulturah
videla zgolj v različnih vplivih geografskih okolij, hkrati pa je v vsaki družbi
videla vrojeno težnjo po razvoju ter boljši kontroli narave.
100
let, ljudje takrat še niso bili sposobni kompleksnih abstraktnih konceptov, kot
tudi ne namenskega pokopavanja mrtvih. Sočasno ga je njegov gorečni antik-
lerikalizem vodil v prepričanje, da je stanje duha bilo za ljudi v stari kameni
dobi blagoslov, saj naj bi prav odsotnost religioznega mišljenja ljudi ubranila
pred fanatizmom ter vojno (Richard 2002, 182).
Če skušamo ovrednotiti njegov prispevek, ugotovimo, da ni šlo v največ-
ji meri za prispevke k debati o nacionalnosti, ampak je de Mortillet predstavil
prazgodovino kot legitimno vedo, ki je bila sama s svojimi viri sposobna pisati
zgodovino, in še celo tako delikatno poglavje zgodovine, kot so začetki civili-
zacije. Posledično pa je njegova politična pozicija oblikovala podobo arheolo-
gije in paleontologije v zgodnjem dvajsetem stoletju. Njegov vpliv na nasled-
nje generacije znanstvenikov lahko strnemo v tri točke (Olivier 1999, 180):
– Tehnološki in umetnostni razvoj človeštva kažeta obstoj kontinu-
iranega napredka (Loi du progrès de l' humanité).
– Če se vse družbe gibljejo po isti lestvici tehnološkega in civiliza-
cijskega razvoja, je to zato, ker v primeru enakih potreb odkrijejo
identične rešitve (Loi du développement similaire).
– Arheološki ostanki kažejo že v najstarejših družbah embrionične
oblike tehnologije, umetnosti in socialne organizacije, ki se v ka-
snejših družbah razvijajo (Loi d'unité psychologique de l' humani-
té).
Generalno njegove trditve izhajajo iz porevolucionarne intelektualne
tradicije, ki je poudarjala psihično enotnost človeštva ter je razliko v kulturah
videla zgolj v različnih vplivih geografskih okolij, hkrati pa je v vsaki družbi
videla vrojeno težnjo po razvoju ter boljši kontroli narave.
100
