Page 98 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 98
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
rešiti težave z enačenjem nacije in družbe. Na formalni ravni je bila nacija for-
mirana z invencijo Galcev kot kolektivnih prednikov nacije, pri čemer je ne-
koč opisan rasni boj med aristokracijo, ki naj bi izvirala iz Frankov ter iz Gal-
cev izvirajočim ljudstvom bil transformiran v socialni boj med družbenima
razredoma. Tako je francoska revolucija na konceptualni ravni s spremembo
zgodovine instrumentarizirala linearni zgodovinski razvoj nacije ter pripravi-
la prizorišče za razvoj državnega rasizma, ki je zaznamoval francosko politi-
ko v 19. stoletju. Sočasno pa je bila arheologija ustanovljena kot državotvorna
veda, ki se ukvarja z začetki nacije (Olivier 1999, 178).
Na drugi strani Kanala je bila Velika Britanija, v času Napoleonovega
poraza pri Waterlooju, poljedelska dežela s 13 milijoni prebivalcev, sredi 19.
stoletja pa je prebivalstvo naraslo na 24 milijonov, od katerih jih je polovica
živela v mestih. Začela se je industrijska revolucija, ki je povzročila ekspanzi-
jo populacije, ki se je širila na račun demografsko počasnejših in tehnološko
šibkejših. Stranski produkt industrijske revolucije pa je bila tudi intenzifika-
cija poljedelske produkcije in, neodvisno od zavedanja o obstoju darvinistič-
ne razvojne teorije o naravni selekciji, umetne selekcije. Umetna selekcija pa je
kot domestifikacija zgolj podaljšek zgodbe o tem, kako so ljudje zavladali ži-
valim in s tem prešli svojo lastno živalskost. Po lakoti v 1840 se v Veliki Brita-
niji poraba mesa poveča z novimi vrstami in novim načinom kmetijske in ži-
vinorejske proizvodnje – okoli leta 1881 se v Veliki Britaniji porabi več denarja
za meso kot pa za kruh. Vendar se v začetku 20. stoletja velika poraba mesa
pri višjih slojih začne zmanjševati. V tem obdobju v Evropi pridobita na velja-
vi sveže sadje in zelenjava (Fiddes 1991, 24–26).
Meso je v 19. in 20. stoletju postalo pomembne simbol – naravoslovje
in primerjalna anatomija, lov in hišni ljubljenčki so sodili v sklop aktivnosti,
ki so bile poznane zgolj manjšemu delu populacije zgodnje industrijske druž-
be. Na drugi strani pa je bila produkcija, priprava in uživanje živalske hra-
ne nekaj, kar je na simbolni ravni združevalo mase – simbolična vloga mesa
je presegala golo oskrbo s kalorijami. Predvsem za Britance so ob koncu de-
vetnajstega stoletja tuji obiskovalci opisovali, kako veliko mesa pojedo, ozi-
roma sami so uspeh svojega vojaškega stroja pripisovali prav preskrbi z me-
som. Konsumpcija mesa je bila del nacionalnega karakterja, ki je zagotavljal
trdnost, uspešnost in sposobnost prosperitete (Ritvo 1998, 194–196).
Hkrati pa je bil zahodni svet soočen z družbami, ki jim ta emancipaci-
ja od naravnega še ni uspela. V svojem času so bili znani kot divjaki, danes pa
se jih nekoliko bolj vljudno opisuje kot lovce in nabiralce. Tako so v 19. sto-
letju antropologi še pisali, da živijo lovci in nabiralci kot živali ali pa le malo
bolje od živali – dikcija, ki ni nič kaj boljša od dikcije prvih zavojevalcev no-
98
rešiti težave z enačenjem nacije in družbe. Na formalni ravni je bila nacija for-
mirana z invencijo Galcev kot kolektivnih prednikov nacije, pri čemer je ne-
koč opisan rasni boj med aristokracijo, ki naj bi izvirala iz Frankov ter iz Gal-
cev izvirajočim ljudstvom bil transformiran v socialni boj med družbenima
razredoma. Tako je francoska revolucija na konceptualni ravni s spremembo
zgodovine instrumentarizirala linearni zgodovinski razvoj nacije ter pripravi-
la prizorišče za razvoj državnega rasizma, ki je zaznamoval francosko politi-
ko v 19. stoletju. Sočasno pa je bila arheologija ustanovljena kot državotvorna
veda, ki se ukvarja z začetki nacije (Olivier 1999, 178).
Na drugi strani Kanala je bila Velika Britanija, v času Napoleonovega
poraza pri Waterlooju, poljedelska dežela s 13 milijoni prebivalcev, sredi 19.
stoletja pa je prebivalstvo naraslo na 24 milijonov, od katerih jih je polovica
živela v mestih. Začela se je industrijska revolucija, ki je povzročila ekspanzi-
jo populacije, ki se je širila na račun demografsko počasnejših in tehnološko
šibkejših. Stranski produkt industrijske revolucije pa je bila tudi intenzifika-
cija poljedelske produkcije in, neodvisno od zavedanja o obstoju darvinistič-
ne razvojne teorije o naravni selekciji, umetne selekcije. Umetna selekcija pa je
kot domestifikacija zgolj podaljšek zgodbe o tem, kako so ljudje zavladali ži-
valim in s tem prešli svojo lastno živalskost. Po lakoti v 1840 se v Veliki Brita-
niji poraba mesa poveča z novimi vrstami in novim načinom kmetijske in ži-
vinorejske proizvodnje – okoli leta 1881 se v Veliki Britaniji porabi več denarja
za meso kot pa za kruh. Vendar se v začetku 20. stoletja velika poraba mesa
pri višjih slojih začne zmanjševati. V tem obdobju v Evropi pridobita na velja-
vi sveže sadje in zelenjava (Fiddes 1991, 24–26).
Meso je v 19. in 20. stoletju postalo pomembne simbol – naravoslovje
in primerjalna anatomija, lov in hišni ljubljenčki so sodili v sklop aktivnosti,
ki so bile poznane zgolj manjšemu delu populacije zgodnje industrijske druž-
be. Na drugi strani pa je bila produkcija, priprava in uživanje živalske hra-
ne nekaj, kar je na simbolni ravni združevalo mase – simbolična vloga mesa
je presegala golo oskrbo s kalorijami. Predvsem za Britance so ob koncu de-
vetnajstega stoletja tuji obiskovalci opisovali, kako veliko mesa pojedo, ozi-
roma sami so uspeh svojega vojaškega stroja pripisovali prav preskrbi z me-
som. Konsumpcija mesa je bila del nacionalnega karakterja, ki je zagotavljal
trdnost, uspešnost in sposobnost prosperitete (Ritvo 1998, 194–196).
Hkrati pa je bil zahodni svet soočen z družbami, ki jim ta emancipaci-
ja od naravnega še ni uspela. V svojem času so bili znani kot divjaki, danes pa
se jih nekoliko bolj vljudno opisuje kot lovce in nabiralce. Tako so v 19. sto-
letju antropologi še pisali, da živijo lovci in nabiralci kot živali ali pa le malo
bolje od živali – dikcija, ki ni nič kaj boljša od dikcije prvih zavojevalcev no-
98
