Page 113 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 113
odkritja v prostoru in času
Pri tem se je posvetil predvsem tedaj poznanima lobanjama iz Engisa in iz
Neanderthala. Pri opisu slednje je reproduciral dolg povzetek razprave Her-
manna Schaaffhausena, kjer je ugotavljal, da taka oblika lobanje ni poznana
niti pri najbolj barbarskih rasah, da je iz časa predno so ozemlje poseljevali
Kelti in Germani, ter da sodi v obdobje, ko so zagotovo še živele diluvialne ži-
vali (Huxley 2001, 130–132). Sam pa je zaključil, da nas doslej odkriti človeški
ostanki ne vodijo nič bližje k starejši pitekoidni varianti, iz katere so se razvi-
li. Prav tako pa je v skladu z evolucionističnim prepričanjem svojega obdobja
izpostavil, da sočasni divjaki izdelujejo podobna kamnita in koščena orodja,
kot so jih izdelovali prazgodovinski ljudje, kar vodi k domnevi, da se načini
življenja ter njihove navade niso spremenile (Huxley 2001, 160–162).
Knjiga je izšla v dokaj neugodnem trenutku – ameriška državljanska
vojna je zaprla bombažne mline Lancashira in prekooceanska trgovina s knji-
gami je bila v zatonu. Ekonomske napovedi so bile slabe in za knjigo, ki naj bi
bila namenjena srednjemu sloju, so domnevali, da je obsojena na propad. Ven-
dar je bil Huxley ime, ki je obljubljalo prodajo in kljub ceni 6 šilingov je mo-
ral založnik že v prvem mesecu pripraviti naslednjih 1000 izvodov. Danes
zgodovinarji radi izpostavljajo, da so knjige v tem trenutku postale ceneno tr-
žno blago in da so se ljudje začeli zanimati za izvor človeštva, hkrati pa pozab-
ljajo, da je v istem obdobju za isto ceno natalski škof John William Colenso
prodal desetkrat več izvodov svojega Pentateucha, kjer je pojasnjeval svetopi-
semsko genezo. Kljub vsemu je takrat mit o Genezi pomenil veliko več kot
resnica o neandertalcih (Desmond 1997, 312–315).
Darwinova in Huxleyjeva genialna ugotovitev ni bila v priznanju bli-
žnje sorodnosti med ljudmi in opicami, ampak v obratu srednjeveške tradici-
je. Sorodnost je bila že dolgo poznano dejstvo, problematična je bila narava
odnosa. V nasprotju s srednjeveško pozicijo opice niso degenerirani potomci
ljudi, ampak so v darvinistični pojasnitvi nerazviti predniki. In ljudje so pod-
vrženi delovanju istih naravnih zakonov. Tako za evolucionistično paradigmo
ekonomsko manj razvita ljudstva in drugačne rase niso degenerirane, ampak
so manj razvite. Znanstveno argumentirani vzrok se je sicer spremenil, diskri-
minacija pa je ostala enaka.
Opazovano iz naše perspektive ni nič čudnega, vendar pozabljamo, da
smo produkt intelektualnega sveta, utemeljenega na evolucionistični paradi-
gmi, ki je takrat nastajala. Ključni problem Darwinove teorije v času njene
objave je bil razkorak s sočasno znanostjo – predvsem geologijo. Proces, kot je
naravna selekcija, očitno potrebuje veliko časa, čas pa je kategorija, ki je najbo-
lje zaobjeta prav v geologiji. V prvi izdaji Origin je Darwin sam izračunal sta-
rost Sussexa, podatek, ki ga je v naslednjih izdajah opustil, vendar je zaradi
113
Pri tem se je posvetil predvsem tedaj poznanima lobanjama iz Engisa in iz
Neanderthala. Pri opisu slednje je reproduciral dolg povzetek razprave Her-
manna Schaaffhausena, kjer je ugotavljal, da taka oblika lobanje ni poznana
niti pri najbolj barbarskih rasah, da je iz časa predno so ozemlje poseljevali
Kelti in Germani, ter da sodi v obdobje, ko so zagotovo še živele diluvialne ži-
vali (Huxley 2001, 130–132). Sam pa je zaključil, da nas doslej odkriti človeški
ostanki ne vodijo nič bližje k starejši pitekoidni varianti, iz katere so se razvi-
li. Prav tako pa je v skladu z evolucionističnim prepričanjem svojega obdobja
izpostavil, da sočasni divjaki izdelujejo podobna kamnita in koščena orodja,
kot so jih izdelovali prazgodovinski ljudje, kar vodi k domnevi, da se načini
življenja ter njihove navade niso spremenile (Huxley 2001, 160–162).
Knjiga je izšla v dokaj neugodnem trenutku – ameriška državljanska
vojna je zaprla bombažne mline Lancashira in prekooceanska trgovina s knji-
gami je bila v zatonu. Ekonomske napovedi so bile slabe in za knjigo, ki naj bi
bila namenjena srednjemu sloju, so domnevali, da je obsojena na propad. Ven-
dar je bil Huxley ime, ki je obljubljalo prodajo in kljub ceni 6 šilingov je mo-
ral založnik že v prvem mesecu pripraviti naslednjih 1000 izvodov. Danes
zgodovinarji radi izpostavljajo, da so knjige v tem trenutku postale ceneno tr-
žno blago in da so se ljudje začeli zanimati za izvor človeštva, hkrati pa pozab-
ljajo, da je v istem obdobju za isto ceno natalski škof John William Colenso
prodal desetkrat več izvodov svojega Pentateucha, kjer je pojasnjeval svetopi-
semsko genezo. Kljub vsemu je takrat mit o Genezi pomenil veliko več kot
resnica o neandertalcih (Desmond 1997, 312–315).
Darwinova in Huxleyjeva genialna ugotovitev ni bila v priznanju bli-
žnje sorodnosti med ljudmi in opicami, ampak v obratu srednjeveške tradici-
je. Sorodnost je bila že dolgo poznano dejstvo, problematična je bila narava
odnosa. V nasprotju s srednjeveško pozicijo opice niso degenerirani potomci
ljudi, ampak so v darvinistični pojasnitvi nerazviti predniki. In ljudje so pod-
vrženi delovanju istih naravnih zakonov. Tako za evolucionistično paradigmo
ekonomsko manj razvita ljudstva in drugačne rase niso degenerirane, ampak
so manj razvite. Znanstveno argumentirani vzrok se je sicer spremenil, diskri-
minacija pa je ostala enaka.
Opazovano iz naše perspektive ni nič čudnega, vendar pozabljamo, da
smo produkt intelektualnega sveta, utemeljenega na evolucionistični paradi-
gmi, ki je takrat nastajala. Ključni problem Darwinove teorije v času njene
objave je bil razkorak s sočasno znanostjo – predvsem geologijo. Proces, kot je
naravna selekcija, očitno potrebuje veliko časa, čas pa je kategorija, ki je najbo-
lje zaobjeta prav v geologiji. V prvi izdaji Origin je Darwin sam izračunal sta-
rost Sussexa, podatek, ki ga je v naslednjih izdajah opustil, vendar je zaradi
113
