Page 122 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 122
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
posredovani med posamezniki in inštitucijami po celotni Evropi. Kroženje
vedenja oziroma posredovanje informacij je bilo organizirano preko neposre-
dnega posredovanja predmetov v vpogled (Coye 2005, 704).
S širšo historično oceno vloge de Mortilleta lahko opazimo, da z njego-
vo osebo vstopa evolucionizem v arheološke študije. Gre za proces, ki je ob
koncu devetnajstega stoletja privedel do emancipacije prazgodovinske arheo-
logije iz okrilja antikvarske tradicije. Ta je temeljila na ilustriranju življenja,
navad, običajev in prepričanj starodavnih ljudstev. Prelom s tradicijo, izvirajo-
čo iz razsvetljenstva, je v ospredje privedel naravoslovce – nove vede niso for-
mirali humanistično izobraženi premožni ljubitelji in aristokrati, ampak jas-
no intelektualno formirani naravoslovci, pripadniki novih porajajočih se
inteligenc, ki so imeli jasno formuliran profesionalni status. Tako se je praz-
godovinska arheologija rodila z razlastitvijo antikvarstva – jasen metodološki
okvir ter interpretativna sposobnost, ki jo je arheologiji pripisal de Mortillet,
sta omogočila končni izgon predlogov, ki so izvirali iz antične zgodovine, mi-
tologije, biblijskih besedil, lingvistike in filologije. Izpovednost arheoloških
najdb je temeljila na uporabi konceptualnih orodij arheologije – stratigrafije,
tehnologije in tipologije (Kaeser 2002, 174).
Vzporedno sta potekali dve razpravi, ki sta se ukvarjali s starostjo. Na
eni strani geološka, paleontološka in končno tudi astronomska, ki se je ukvar-
jala z določanjem starosti ledene dobe, ter na drugi strani arheološka, ki se je
ukvarjala z določanjem starosti kamene dobe. Arheološki argumenti za dolo-
čitev starosti kamene dobe so prišli relativno pozno in še to iz kraja, ki ga kot
enega od zibelk civilizacije ne bi tradicionalno povezovali z genezo prazgodo-
vinskih kultur. Prispeval jih je šele marca leta 1881 Augustus Henry Lane Fox
Pitt Rivers, ki je bil na izletu ob Nilu ter se je spuščal proti Tebam. Pri vožnji
s kočijo je opazil v stenah egipčanskih grobnic, ki so bile vsekane v zlepljen
grušč, orodja iz kremena, kakršna je poznal iz evropskih kamenodobnih naj-
dišč. 4. marca je začel z manjšimi izkopavanji, pri katerih je odkril v intak-
tnem zlepljenem prodnem zasipu kamena orodja, za katera ni bilo nobene
možnosti, da bi prišla v zasip v kasnejših obdobjih. Ugotovil je, da so kamena
orodja in posledično kamena doba vsaj tako stara kot grobnice starega Egipta.
Leta 1881 pa so egiptologi iz papirusov iz obdobja okoli 1000 let pred našim
štetjem že razbrali poročila nadzornikov grobnic, ki so trdili, da so bile v času
pisanja njihovih poročil grobnice stare vsaj 500 let (Romer 2000, 32–34).
Evropska in tudi svetovna kamena doba s tem sicer ni dobila natančne krono-
loške starosti, dokazano pa je bilo, da je zagotovo starejša od 3.500 let. Že na
samem svojem začetku je na osnovi dveh temeljnih principov arheologije – ar-
heološke stratigrafije (orodja v zlepljeni plasti) ter primerjanja na podlagi ana-
122
posredovani med posamezniki in inštitucijami po celotni Evropi. Kroženje
vedenja oziroma posredovanje informacij je bilo organizirano preko neposre-
dnega posredovanja predmetov v vpogled (Coye 2005, 704).
S širšo historično oceno vloge de Mortilleta lahko opazimo, da z njego-
vo osebo vstopa evolucionizem v arheološke študije. Gre za proces, ki je ob
koncu devetnajstega stoletja privedel do emancipacije prazgodovinske arheo-
logije iz okrilja antikvarske tradicije. Ta je temeljila na ilustriranju življenja,
navad, običajev in prepričanj starodavnih ljudstev. Prelom s tradicijo, izvirajo-
čo iz razsvetljenstva, je v ospredje privedel naravoslovce – nove vede niso for-
mirali humanistično izobraženi premožni ljubitelji in aristokrati, ampak jas-
no intelektualno formirani naravoslovci, pripadniki novih porajajočih se
inteligenc, ki so imeli jasno formuliran profesionalni status. Tako se je praz-
godovinska arheologija rodila z razlastitvijo antikvarstva – jasen metodološki
okvir ter interpretativna sposobnost, ki jo je arheologiji pripisal de Mortillet,
sta omogočila končni izgon predlogov, ki so izvirali iz antične zgodovine, mi-
tologije, biblijskih besedil, lingvistike in filologije. Izpovednost arheoloških
najdb je temeljila na uporabi konceptualnih orodij arheologije – stratigrafije,
tehnologije in tipologije (Kaeser 2002, 174).
Vzporedno sta potekali dve razpravi, ki sta se ukvarjali s starostjo. Na
eni strani geološka, paleontološka in končno tudi astronomska, ki se je ukvar-
jala z določanjem starosti ledene dobe, ter na drugi strani arheološka, ki se je
ukvarjala z določanjem starosti kamene dobe. Arheološki argumenti za dolo-
čitev starosti kamene dobe so prišli relativno pozno in še to iz kraja, ki ga kot
enega od zibelk civilizacije ne bi tradicionalno povezovali z genezo prazgodo-
vinskih kultur. Prispeval jih je šele marca leta 1881 Augustus Henry Lane Fox
Pitt Rivers, ki je bil na izletu ob Nilu ter se je spuščal proti Tebam. Pri vožnji
s kočijo je opazil v stenah egipčanskih grobnic, ki so bile vsekane v zlepljen
grušč, orodja iz kremena, kakršna je poznal iz evropskih kamenodobnih naj-
dišč. 4. marca je začel z manjšimi izkopavanji, pri katerih je odkril v intak-
tnem zlepljenem prodnem zasipu kamena orodja, za katera ni bilo nobene
možnosti, da bi prišla v zasip v kasnejših obdobjih. Ugotovil je, da so kamena
orodja in posledično kamena doba vsaj tako stara kot grobnice starega Egipta.
Leta 1881 pa so egiptologi iz papirusov iz obdobja okoli 1000 let pred našim
štetjem že razbrali poročila nadzornikov grobnic, ki so trdili, da so bile v času
pisanja njihovih poročil grobnice stare vsaj 500 let (Romer 2000, 32–34).
Evropska in tudi svetovna kamena doba s tem sicer ni dobila natančne krono-
loške starosti, dokazano pa je bilo, da je zagotovo starejša od 3.500 let. Že na
samem svojem začetku je na osnovi dveh temeljnih principov arheologije – ar-
heološke stratigrafije (orodja v zlepljeni plasti) ter primerjanja na podlagi ana-
122
