Page 134 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 134
devet esejev o (skoraj) človeški podobi
❙6 ju (Moser, 1998, 137, fig. 5.25). Pred jamo stoji v
krzno ogrnjen človek, drugi pa popolnoma ne-
Adam in Eva izgnana iz Para- resnično lebdi v krošnji drevesa nad polico ter z
diža, mezzotinta z jedkanjem lokom strelja na drugo stran, kjer se nahaja seri-
in graviranjem Johna Martina ja imaginarnih zveri. V ozadju ob vodi je upo-
dobljen mastodont, pred jamo pa na polici sedi
(po Moser 1998, 115, fig. 5.4). pes. Gre za mešanico antropoloških špekulacij,
paleontoloških dejstev in čiste domišljije, ki so
vkomponirani v eno podobo.
Vendar pa se moramo zavedati, da Figuier
ni avtor tega žanra. K sreči je sam imenoval svo-
jega predhodnika – knjigo The Primitive World
in Its Different Periods of Formation (1847) av-
strijskega paleobotanika Franza Ungerja . V tre-
nutku, ko si je Figuier sposojal iz njegovega dela,
je bil Unger profesor botanike na Dunaju, pred
tem pa je zasedal nekoliko zaspano podobno po-
zicijo na univerzi v Gradcu. Tam je nastalo delo,
v katerem je svojo serijo predavanj za amatersko
publiko dopolnil z ilustracijami. Sicer je dolgo
134
❙6 ju (Moser, 1998, 137, fig. 5.25). Pred jamo stoji v
krzno ogrnjen človek, drugi pa popolnoma ne-
Adam in Eva izgnana iz Para- resnično lebdi v krošnji drevesa nad polico ter z
diža, mezzotinta z jedkanjem lokom strelja na drugo stran, kjer se nahaja seri-
in graviranjem Johna Martina ja imaginarnih zveri. V ozadju ob vodi je upo-
dobljen mastodont, pred jamo pa na polici sedi
(po Moser 1998, 115, fig. 5.4). pes. Gre za mešanico antropoloških špekulacij,
paleontoloških dejstev in čiste domišljije, ki so
vkomponirani v eno podobo.
Vendar pa se moramo zavedati, da Figuier
ni avtor tega žanra. K sreči je sam imenoval svo-
jega predhodnika – knjigo The Primitive World
in Its Different Periods of Formation (1847) av-
strijskega paleobotanika Franza Ungerja . V tre-
nutku, ko si je Figuier sposojal iz njegovega dela,
je bil Unger profesor botanike na Dunaju, pred
tem pa je zasedal nekoliko zaspano podobno po-
zicijo na univerzi v Gradcu. Tam je nastalo delo,
v katerem je svojo serijo predavanj za amatersko
publiko dopolnil z ilustracijami. Sicer je dolgo
134
