Page 167 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 167
»ano črešnjo jo je ubil!« ženske kot žrtve in storilke ...
bilo v družbi storjeno, in so predstavljale utemeljen razlog za začetek sodne-
ga postopka.29 V tem primeru so govorice nakazovale krivdo obtoženega (Li
vicini dissero che la quondam Marina era morta. /…/ Mi fui detto, che Mari-
na moglie di detto Colma era morta, et che lui gl' havea dato. /…/ Alcuni dico-
no, che Matthia habbi dato alla quondam Marina una calczata, ma io non ho
visto, et tra l'altri me l' ha detto mia moglie).30 Vendar je smisel izjav zaslišanih
prič nakazoval njegovo nedolžnost. Ena od prič – Helena je na kraju domnev-
nega umora jasno izrazila, da tem obtožbam ne verjame. Stavek, s katerim se
je izrazila, je v sodnem zapisku zapisan celo v slovenskem jeziku, in sicer Ana
Zhresgna io ie ubil.31 Doroteja Šubic in Adam Pernarčič sta označila Matijo za
dobrega človeka, kar je pripomoglo k dokazovanju njegove nedolžnosti, kljub
temu da je bil z ženo nenehno v sporu in je moral prenašati njeno jezikavost
ter psihično mučenje.32 Doroteja pa je imela v tem primeru posebno vlogo. Na
kraj dogodka je bila poklicana, da bi Marini odprla trebuh in pregledala nje-
nega otroka, kasneje pa še Marinino truplo za morebitne udarce. Njene spret-
nosti nas lahko napeljejo na misel, da je bila pogosto soočena s podobnimi si-
tuacijami, sicer ne z umori, temveč s porodi, saj je prepoznala pravilno lego
otroka (creatura era conforme l'ordine della natura, voltata in giù, per nascere,
et calda), ali je otrok preživel, pa iz zapisa ne izvemo. S pregledom Marininega
trupla je vendarle opazila možen znak nasilja (non vidi alcun segno di percossa
sopra il suo cadavere, eccetto che un segno per traverso della sua natura, ma non
teni a mente, si fosse stato sangue, o segno di qualche percossa), ki bi bil lahko za
nosečo Marino usoden, a je prepričana, da temu ni bilo tako (ma' anchorche
gliel' havesse data (una calzzata), non gl'averebbe potuto far tanto male, ma' è
stata una mera disgratia). Vendar ostanemo tu kljub temu v dvomu, saj bi bil
krvavi madež na Marininem spolovilu lahko posledica brce javno ponižane-
ga pijanega Matije.33
Sosedom in bližnji okolici prepirljivega para zagotovo ni ostalo nič skri-
to. Če s prepiri par ni ogrožal miru v skupnosti, je bilo tako vedenje tolerira-
no, kot tudi v tem primeru, a so izprašani vedeli veliko stvari, ki so zasliševal-
cem pomagali pri razrešitvi problema. Skupnost se je postavila na stran tistega
partnerja, ki je bil za nastali problem manj kriv, oz. na stran tistega, ki je imel
29 Rublack, The Crimes, 40–41; Čeč, »Zapustil me je,« 339–62; Čeč, »Funkcije govoric,« 705.
30 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 55.
31 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 55.
32 Verjetno ne gre za fizično nasilje, ki naj bi ga Marina izvajala nad svojim možem, ampak lahko
sklepamo, da za njen »jezik, ki je zadostoval za celo vas« (La quondam Marina havea una lingua, che
bastava per un Commune), ter za to, da tudi doma ni počival, tako da je na ta način mučila Matijo,
AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 55.
33 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 55.
167
bilo v družbi storjeno, in so predstavljale utemeljen razlog za začetek sodne-
ga postopka.29 V tem primeru so govorice nakazovale krivdo obtoženega (Li
vicini dissero che la quondam Marina era morta. /…/ Mi fui detto, che Mari-
na moglie di detto Colma era morta, et che lui gl' havea dato. /…/ Alcuni dico-
no, che Matthia habbi dato alla quondam Marina una calczata, ma io non ho
visto, et tra l'altri me l' ha detto mia moglie).30 Vendar je smisel izjav zaslišanih
prič nakazoval njegovo nedolžnost. Ena od prič – Helena je na kraju domnev-
nega umora jasno izrazila, da tem obtožbam ne verjame. Stavek, s katerim se
je izrazila, je v sodnem zapisku zapisan celo v slovenskem jeziku, in sicer Ana
Zhresgna io ie ubil.31 Doroteja Šubic in Adam Pernarčič sta označila Matijo za
dobrega človeka, kar je pripomoglo k dokazovanju njegove nedolžnosti, kljub
temu da je bil z ženo nenehno v sporu in je moral prenašati njeno jezikavost
ter psihično mučenje.32 Doroteja pa je imela v tem primeru posebno vlogo. Na
kraj dogodka je bila poklicana, da bi Marini odprla trebuh in pregledala nje-
nega otroka, kasneje pa še Marinino truplo za morebitne udarce. Njene spret-
nosti nas lahko napeljejo na misel, da je bila pogosto soočena s podobnimi si-
tuacijami, sicer ne z umori, temveč s porodi, saj je prepoznala pravilno lego
otroka (creatura era conforme l'ordine della natura, voltata in giù, per nascere,
et calda), ali je otrok preživel, pa iz zapisa ne izvemo. S pregledom Marininega
trupla je vendarle opazila možen znak nasilja (non vidi alcun segno di percossa
sopra il suo cadavere, eccetto che un segno per traverso della sua natura, ma non
teni a mente, si fosse stato sangue, o segno di qualche percossa), ki bi bil lahko za
nosečo Marino usoden, a je prepričana, da temu ni bilo tako (ma' anchorche
gliel' havesse data (una calzzata), non gl'averebbe potuto far tanto male, ma' è
stata una mera disgratia). Vendar ostanemo tu kljub temu v dvomu, saj bi bil
krvavi madež na Marininem spolovilu lahko posledica brce javno ponižane-
ga pijanega Matije.33
Sosedom in bližnji okolici prepirljivega para zagotovo ni ostalo nič skri-
to. Če s prepiri par ni ogrožal miru v skupnosti, je bilo tako vedenje tolerira-
no, kot tudi v tem primeru, a so izprašani vedeli veliko stvari, ki so zasliševal-
cem pomagali pri razrešitvi problema. Skupnost se je postavila na stran tistega
partnerja, ki je bil za nastali problem manj kriv, oz. na stran tistega, ki je imel
29 Rublack, The Crimes, 40–41; Čeč, »Zapustil me je,« 339–62; Čeč, »Funkcije govoric,« 705.
30 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 55.
31 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 55.
32 Verjetno ne gre za fizično nasilje, ki naj bi ga Marina izvajala nad svojim možem, ampak lahko
sklepamo, da za njen »jezik, ki je zadostoval za celo vas« (La quondam Marina havea una lingua, che
bastava per un Commune), ter za to, da tudi doma ni počival, tako da je na ta način mučila Matijo,
AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 55.
33 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 55.
167
