Page 163 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 163
»ano črešnjo jo je ubil!« ženske kot žrtve in storilke ...
eno vzel, ga je na kolenih prosila, naj ji ga vrne. V zameno pa mu ni ponudila
svojega telesa, saj je bila takrat še majhen otrok in na tak greh še pomislila ni.
8. maja 1636 so bile poklicane priče, ki so bile zaslišane na podlagi točk
Katarinine obrambe, v kateri so bila predstavljena dejstva, da Katarina ni
imela prepovedanih spolnih odnosov izven zakonske zveze sklenjene z Jane-
zom Lavriho, ne v Mirnu ne kje drugje, ter da ima omenjena dober ugled in
je dobra oseba.
Na to zaslišanje sta bili povabljeni dve priči: Margarita Kosovel in Kata-
rinina sestrična Marjeta Štefančič (Margeta Stefanziz). Obe sta trdili, da nista
nikoli videli, da bi obtožena storila kaj nepoštenega niti da bi imela s komer-
koli prepovedane spolne odnose, saj da je Katarina dobra in nedolžna oseba.
15. maja 1636 je gospod Franc Vodopivec, glavarjev namestnik, odlo-
čil, da bo sodba proti Katarini javno razglašena. 19. maja 1636 pa so to stori-
li »častitljivi župani« (Honorandi Decani Jurisdictionis)22 jurisdikcije devin-
skega deželskega sodišča, in sicer je bila Katarina obsojena zaradi razžalitve
gospe Ludovike Sarotar. Kazen je bila dosojena v znesku 5 mark (ali 26 lir).
Vendar se je 5. junija 1636 kazen izničila na podlagi pričanja Pavla Čuka z dne
4. maja 1636, ko je vzel izrečene besede o Katarini nazaj. Hkrati pa je bilo so-
dišče naprošeno, naj se Katarini oprosti plačilo 36 lir za administrativne stro-
ške, ki so nastali zaradi poti Pavla Čuka iz Mirna na zaslišanje na sodišče.
Proces proti Janezu Lavrihi (Gioanni Lauricha)
zaradi prešuštva z Lenko Mališevo (Lencha Maliscevcha)
(Štivan, 1640)
Proces proti obtoženemu Janezu Lavrihi zaradi prešuštva se je začel s priča-
njem njegove žene, Katarine Lavriha (Catharina Lauricha), ki je bila na zasli-
šanje poklicana dvakrat, in sicer 14. in 19. decembra 1640. S tem zaslišanjem
se je proces tudi začel. Na prvem zaslišanju je povedala, da jo je mož velikok-
rat udaril in ji grozil, da jo bo ubil. Ko je bila 19. decembra ponovno zasliša-
na, je poudarila, da jo ima njen mož rad in ji pri njem nič ne manjka, vendar
da pozna Lenko Mališevo, ki je delala pri njenem svaku, in ve, da se z njo njen
mož že leto in pol sestaja in poljublja. Prav tako prizna, da je skoraj minilo že
leto, odkar njen mož ne spi več z njo v postelji, zaradi česar je njeno srce potr-
to. Da bi preprečila nadaljevanje tega razmerja, je svetovala omenjeni Lenki,
naj se vzdrži greha in se tudi s silo upre Janezu. Takrat je bila namreč noseča
in je hotela prositi Lenko, naj postane botra otroku.23
22 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 57.
23 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 20.
163
eno vzel, ga je na kolenih prosila, naj ji ga vrne. V zameno pa mu ni ponudila
svojega telesa, saj je bila takrat še majhen otrok in na tak greh še pomislila ni.
8. maja 1636 so bile poklicane priče, ki so bile zaslišane na podlagi točk
Katarinine obrambe, v kateri so bila predstavljena dejstva, da Katarina ni
imela prepovedanih spolnih odnosov izven zakonske zveze sklenjene z Jane-
zom Lavriho, ne v Mirnu ne kje drugje, ter da ima omenjena dober ugled in
je dobra oseba.
Na to zaslišanje sta bili povabljeni dve priči: Margarita Kosovel in Kata-
rinina sestrična Marjeta Štefančič (Margeta Stefanziz). Obe sta trdili, da nista
nikoli videli, da bi obtožena storila kaj nepoštenega niti da bi imela s komer-
koli prepovedane spolne odnose, saj da je Katarina dobra in nedolžna oseba.
15. maja 1636 je gospod Franc Vodopivec, glavarjev namestnik, odlo-
čil, da bo sodba proti Katarini javno razglašena. 19. maja 1636 pa so to stori-
li »častitljivi župani« (Honorandi Decani Jurisdictionis)22 jurisdikcije devin-
skega deželskega sodišča, in sicer je bila Katarina obsojena zaradi razžalitve
gospe Ludovike Sarotar. Kazen je bila dosojena v znesku 5 mark (ali 26 lir).
Vendar se je 5. junija 1636 kazen izničila na podlagi pričanja Pavla Čuka z dne
4. maja 1636, ko je vzel izrečene besede o Katarini nazaj. Hkrati pa je bilo so-
dišče naprošeno, naj se Katarini oprosti plačilo 36 lir za administrativne stro-
ške, ki so nastali zaradi poti Pavla Čuka iz Mirna na zaslišanje na sodišče.
Proces proti Janezu Lavrihi (Gioanni Lauricha)
zaradi prešuštva z Lenko Mališevo (Lencha Maliscevcha)
(Štivan, 1640)
Proces proti obtoženemu Janezu Lavrihi zaradi prešuštva se je začel s priča-
njem njegove žene, Katarine Lavriha (Catharina Lauricha), ki je bila na zasli-
šanje poklicana dvakrat, in sicer 14. in 19. decembra 1640. S tem zaslišanjem
se je proces tudi začel. Na prvem zaslišanju je povedala, da jo je mož velikok-
rat udaril in ji grozil, da jo bo ubil. Ko je bila 19. decembra ponovno zasliša-
na, je poudarila, da jo ima njen mož rad in ji pri njem nič ne manjka, vendar
da pozna Lenko Mališevo, ki je delala pri njenem svaku, in ve, da se z njo njen
mož že leto in pol sestaja in poljublja. Prav tako prizna, da je skoraj minilo že
leto, odkar njen mož ne spi več z njo v postelji, zaradi česar je njeno srce potr-
to. Da bi preprečila nadaljevanje tega razmerja, je svetovala omenjeni Lenki,
naj se vzdrži greha in se tudi s silo upre Janezu. Takrat je bila namreč noseča
in je hotela prositi Lenko, naj postane botra otroku.23
22 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 57.
23 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 20.
163
