Page 165 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 165
»ano črešnjo jo je ubil!« ženske kot žrtve in storilke ...
Proces vaške skupnosti Samatorca proti Štefanu Divjaku
(Steffan Diviach) zaradi prelomljene obljube poroke
in nezakonskega otroka, ki ga je spočel z Nežo Barič
(Agnesa Barich) (Pliskovica in Samatorca, 1642)
18. februarja 1642 je na sodišče v Devinu prispela pritožba Neže Barič, hčer-
ke pokojnega Ivana Bariča (Iuvan Barich) iz Pliskovice. Pismo je bilo naslovl-
jeno na devinskega glavarja Janeza Oktaviana Vodopivca (Gioanni Ottavian
Wasserman), katerega ponižno prosi, naj s sodnimi sredstvi kaznuje Štefana
Divjaka iz Samotorice. Ta naj bi ji obljubil poroko, zato se je večkrat vdala
spolnim odnosom z njim in spočela sta nezakonskega otroka, obljube pa zdaj
noče izpolniti. Glavarja še naproša, naj jo Štefan poroči ali pa naj ji izplača
doto po svojih zmožnostih v višini in v skladu z njenim družbenim položa-
jem.25
Še istega dne je bil na sodišču v Devinu Štefan tudi zaslišan. Na
zaslišanju je samozavestno povedal, da mu je znano, kdo ga toži, in da bi moral
to vedeti tudi izpraševalec sam, saj je prebral pismo, poslano iz Rihemberškega
gospostva (pritožbo Neže). Naprej je odgovoril, da pozna Nežo, ki je služila v
njegovi hiši že štiri leta, in je priznal, da sta imela skupaj spolne odnose. Sebi
v zagovor pa je še dodal, da je bila ona tista, ki je večkrat iskala priložnost, da
bi spala z njim, in ne on. Njuna srečanja so se odvijala pred ognjiščem le en-
krat mesečno (kolikokrat, natančno ni vedel) v zadnjem letu njenega služenja
v Samatorci. Kljub temu pa je zatrdil, da ji ni nikoli obljubil poroke, saj je ona
iskala njega. Na vprašanje, ali je imela Neža spolne odnose še s kom drugim,
je odgovoril, da ne ve natančno. Povedal pa je, da je ena izmed njegovih ses-
ter nekoč, ko ji je bilo 12 let, videla Ivana Terčona (Iuvan Tartschon), ki je prav
tako služil v njegovi hiši, oblečenega le v srajco, ko se je sklanjal nad Nežo.
Štefan je bil na podlagi Nežine tožbe in svojega zaslišanja priprt in zanj
je bila določena varščina. Devinski glavar Janez Oktavian Vodopivec je poslal
pismo upravitelju Rihemberškega gospostva Juriju Ajhu (Giorgi Aich), s proš-
njo, naj on izpelje zaslišanje Neže, hčere pokojnega Ivana Bariča iz Pliskovice,
ki sodi pod njegovo sodno oblast, saj se ta ni mogla osebno zglasiti na sodišču
v Devinu. V pismu je navedel, naj bo izprašana na podlagi njene tožbe, ki jo
je poslala v Devin. Torej naj se preveri, ali je bila v razmerju z obtoženim Šte-
fanom Divjakom in še s kom drugim, preveri pa naj se tudi, ali ji je bila obl-
juba poroke res dana. 1. marca 1642 je devinski glavar prejel zapisnik Nežine-
ga zaslišanja na rihemberškem sodišču, ki je bilo izvedeno 27. februarja 1642.
Na zaslišanju je omenjena povedala, da lahko še tisočkrat priseže, vendar bo
25 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 23.
165
Proces vaške skupnosti Samatorca proti Štefanu Divjaku
(Steffan Diviach) zaradi prelomljene obljube poroke
in nezakonskega otroka, ki ga je spočel z Nežo Barič
(Agnesa Barich) (Pliskovica in Samatorca, 1642)
18. februarja 1642 je na sodišče v Devinu prispela pritožba Neže Barič, hčer-
ke pokojnega Ivana Bariča (Iuvan Barich) iz Pliskovice. Pismo je bilo naslovl-
jeno na devinskega glavarja Janeza Oktaviana Vodopivca (Gioanni Ottavian
Wasserman), katerega ponižno prosi, naj s sodnimi sredstvi kaznuje Štefana
Divjaka iz Samotorice. Ta naj bi ji obljubil poroko, zato se je večkrat vdala
spolnim odnosom z njim in spočela sta nezakonskega otroka, obljube pa zdaj
noče izpolniti. Glavarja še naproša, naj jo Štefan poroči ali pa naj ji izplača
doto po svojih zmožnostih v višini in v skladu z njenim družbenim položa-
jem.25
Še istega dne je bil na sodišču v Devinu Štefan tudi zaslišan. Na
zaslišanju je samozavestno povedal, da mu je znano, kdo ga toži, in da bi moral
to vedeti tudi izpraševalec sam, saj je prebral pismo, poslano iz Rihemberškega
gospostva (pritožbo Neže). Naprej je odgovoril, da pozna Nežo, ki je služila v
njegovi hiši že štiri leta, in je priznal, da sta imela skupaj spolne odnose. Sebi
v zagovor pa je še dodal, da je bila ona tista, ki je večkrat iskala priložnost, da
bi spala z njim, in ne on. Njuna srečanja so se odvijala pred ognjiščem le en-
krat mesečno (kolikokrat, natančno ni vedel) v zadnjem letu njenega služenja
v Samatorci. Kljub temu pa je zatrdil, da ji ni nikoli obljubil poroke, saj je ona
iskala njega. Na vprašanje, ali je imela Neža spolne odnose še s kom drugim,
je odgovoril, da ne ve natančno. Povedal pa je, da je ena izmed njegovih ses-
ter nekoč, ko ji je bilo 12 let, videla Ivana Terčona (Iuvan Tartschon), ki je prav
tako služil v njegovi hiši, oblečenega le v srajco, ko se je sklanjal nad Nežo.
Štefan je bil na podlagi Nežine tožbe in svojega zaslišanja priprt in zanj
je bila določena varščina. Devinski glavar Janez Oktavian Vodopivec je poslal
pismo upravitelju Rihemberškega gospostva Juriju Ajhu (Giorgi Aich), s proš-
njo, naj on izpelje zaslišanje Neže, hčere pokojnega Ivana Bariča iz Pliskovice,
ki sodi pod njegovo sodno oblast, saj se ta ni mogla osebno zglasiti na sodišču
v Devinu. V pismu je navedel, naj bo izprašana na podlagi njene tožbe, ki jo
je poslala v Devin. Torej naj se preveri, ali je bila v razmerju z obtoženim Šte-
fanom Divjakom in še s kom drugim, preveri pa naj se tudi, ali ji je bila obl-
juba poroke res dana. 1. marca 1642 je devinski glavar prejel zapisnik Nežine-
ga zaslišanja na rihemberškem sodišču, ki je bilo izvedeno 27. februarja 1642.
Na zaslišanju je omenjena povedala, da lahko še tisočkrat priseže, vendar bo
25 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 23.
165
