Page 166 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 166
upor, nasilje in preživetje
njen odgovor vedno enak. Spolne odnose je imela le s Štefanom Divjakom iz
Samatorce, ki ji je obljubil poroko. Skupaj sta spočela tudi otroka. Prisegla je,
da se v tako razmerje nikoli ne bi zapletla, če ji ne bi bila dana obljuba poroke.
Ker pa je Štefan obljubo poroke preklical, je ostala nemočna. Dodala je še, da
sta k njej prišla Sebastijan Divjak (Sebastiano Diviach) in Ivan Gruden (Iuvan
Gruden) in ji povedala, da poroke ne bo, ampak ji bo Štefan plačal doto, s či-
mer se je med procesom sprijaznila.
17. marca 1642 je bila sprejeta končna odločitev o procesu. Na podlagi
prebranih zaslišanj so se »častitljivi župani« (Honorandi Decani) odločili o
usodi Štefana Divjaka. Obsodba določa izplačilo dote Neži, hčerki pokojnega
Ivana Bariča iz Pliskovice, v vrednosti 20 goldinarjev pod pogojem, da sprej-
me breme vzdrževanja in vzgajanja nezakonskega otroka. Hkrati pa mora Šte-
fan podariti še dva sira, težka tri funte vsak, v korist cerkve sv. Mihaela v Zgo-
niku.26
Odnos do ženskega odklonskega vedenja na Krasu
v prvi polovici 17. stoletja v primerjalni perspektivi
V analizi, ki sledi, smo pod drobnogled vzeli tiste segmente iz sodnih zapisov,
ki kažejo na družbene odnose, na odnose med spoloma in do spolnosti, pred-
vsem pa odnos do ženskega odklonskega vedenja na Krasu v prvi polovici 17.
stoletja. S pomočjo strokovne literature smo tako dognali bistvene vedenjske
značilnosti takratne družbe.
Po prijavi osumljenega na sodišče v Devinu je gosposka oblast začela po-
stopek proti Matiji Kolmanu zaradi domnevnega umora lastne žene. Priče so
bile na zaslišanja poklicane, da bi osvetlile dogajanje na večer 30. septembra
1635. To je bil večer bele nedelje, torej prve nedelje po veliki noči, kar razjasni
dejstvo, da so zaslišani moški pili vino v družbi in da je Helena Furlan pripra-
vila večerjo za sorodnike iz Nabrežine. Pa tudi žrtev, Marina, je ta večer glo-
boko pogledala v kozarec.27
Nihče od zaslišanih ni bil prisoten na kraju domnevnega zločina in nih-
če ni dejansko videl, da bi Matija smrtno poškodoval svojo ženo, nihče na za-
slišanju pa ga tega dejanja tudi ni obtožil. Sam se je na sodišču zagovarjal za
nedolžnega. Priče so se na sodišču sklicevale na govorice, ki so jih slišale od
svojih najbližjih ali od ljudi, ki so se zbrali pred hišo, kjer se je nesrečni dogo-
dek zgodil.28 Govorice so bile v nepismenih družbah glavno sredstvo komu-
nikacije in zato tudi sredstvo za odkrivanje okoliščin kaznivega dejanja, ki je
26 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 23.
27 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 55.
28 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 55.
166
njen odgovor vedno enak. Spolne odnose je imela le s Štefanom Divjakom iz
Samatorce, ki ji je obljubil poroko. Skupaj sta spočela tudi otroka. Prisegla je,
da se v tako razmerje nikoli ne bi zapletla, če ji ne bi bila dana obljuba poroke.
Ker pa je Štefan obljubo poroke preklical, je ostala nemočna. Dodala je še, da
sta k njej prišla Sebastijan Divjak (Sebastiano Diviach) in Ivan Gruden (Iuvan
Gruden) in ji povedala, da poroke ne bo, ampak ji bo Štefan plačal doto, s či-
mer se je med procesom sprijaznila.
17. marca 1642 je bila sprejeta končna odločitev o procesu. Na podlagi
prebranih zaslišanj so se »častitljivi župani« (Honorandi Decani) odločili o
usodi Štefana Divjaka. Obsodba določa izplačilo dote Neži, hčerki pokojnega
Ivana Bariča iz Pliskovice, v vrednosti 20 goldinarjev pod pogojem, da sprej-
me breme vzdrževanja in vzgajanja nezakonskega otroka. Hkrati pa mora Šte-
fan podariti še dva sira, težka tri funte vsak, v korist cerkve sv. Mihaela v Zgo-
niku.26
Odnos do ženskega odklonskega vedenja na Krasu
v prvi polovici 17. stoletja v primerjalni perspektivi
V analizi, ki sledi, smo pod drobnogled vzeli tiste segmente iz sodnih zapisov,
ki kažejo na družbene odnose, na odnose med spoloma in do spolnosti, pred-
vsem pa odnos do ženskega odklonskega vedenja na Krasu v prvi polovici 17.
stoletja. S pomočjo strokovne literature smo tako dognali bistvene vedenjske
značilnosti takratne družbe.
Po prijavi osumljenega na sodišče v Devinu je gosposka oblast začela po-
stopek proti Matiji Kolmanu zaradi domnevnega umora lastne žene. Priče so
bile na zaslišanja poklicane, da bi osvetlile dogajanje na večer 30. septembra
1635. To je bil večer bele nedelje, torej prve nedelje po veliki noči, kar razjasni
dejstvo, da so zaslišani moški pili vino v družbi in da je Helena Furlan pripra-
vila večerjo za sorodnike iz Nabrežine. Pa tudi žrtev, Marina, je ta večer glo-
boko pogledala v kozarec.27
Nihče od zaslišanih ni bil prisoten na kraju domnevnega zločina in nih-
če ni dejansko videl, da bi Matija smrtno poškodoval svojo ženo, nihče na za-
slišanju pa ga tega dejanja tudi ni obtožil. Sam se je na sodišču zagovarjal za
nedolžnega. Priče so se na sodišču sklicevale na govorice, ki so jih slišale od
svojih najbližjih ali od ljudi, ki so se zbrali pred hišo, kjer se je nesrečni dogo-
dek zgodil.28 Govorice so bile v nepismenih družbah glavno sredstvo komu-
nikacije in zato tudi sredstvo za odkrivanje okoliščin kaznivega dejanja, ki je
26 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 23.
27 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 55.
28 AST, ATTA, b. 201.1, fasc. 55.
166
