Page 253 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 253
žbena percepcija in pravna obravnava zločinov iz stiske ...
čina, ki jo je navedel kot vzrok za pomanjkanje sredstev, kaže na to, da so bile
razmere že ob žetvi in še pred pobiranjem zadnjih pridelkov, ki so služili kot
osnovno živilo večinskemu prebivalstvu, leta 1815 hude. Opozoril je namreč,
da s podeželja v mesto dnevno prihajajo domači in tuji berači ter obubožane
družine. Dodatno je pripravljenost meščanov za donacije, glavni vir prihod-
kov v ta sklad in s tem tudi vzdržnost sistema reševanja problema revščine,
zmanjševala41 tudi nastanitev vojakov, ki je obremenila lokalno prebivalstvo.
Po mnenju nadzornikov ubožnega inštituta je večina dobrodelnikov odkla-
njala donacije za reveže.42 Nadzornik je tudi ocenjeval, da se je precej povečalo
število potencialnih upravičencev, ki je doseglo številko 400 ljudi. Ker je bilo
v mestu poleg teh še ogromno javnih beračev, je že septembra 1815 ubožni oče
dvomil, da bo ubožni inštitut zbral dovolj donacij in s tem sredstev za podpo-
ro revežev. Od mestnih oblasti je zato zahteval, da mestni čuvaji bolj vestno lo-
vijo berače, jih zapirajo in s kaznimi odvračajo od beračenja.43
Celo v enem od največjih upravnih središč se nato kar celo leto o kri-
zi ne govori. Na njeno zaostrovanje kažejo drugi, precej bolj naključno ohra-
njeni dogodki. Na grožnjo lačnih v Ljubljani in na neučinkovitost izvedenih
ukrepov je opozoril šele eden od dogodkov leta 1817. Filharmonična družba
je namreč februarja 1817 mestnim oblastem in ubožnemu inštitutu donirala
dohodke plesa v reduti v višini kar 427 goldinarjev.44 Takšne donacije kaže-
jo tudi na neuspešnost obstoječih oblik reševanja socialnih problemov v času
krize. V dogodke ob tej donaciji so se takoj vpletle upravne oblasti. Okrožje
je namreč zahtevalo, da se donacijo in njeno višino objavi v časopisju z izrec-
no zahtevo, da se jo predstavi kot donacijo od plesa v čast rojstnega dne cesar-
ja, kar pa ni bilo napisano že v vabilu na koncert.45 Osnutek poročila, ki naj bi
bilo objavljeno v javnih časopisih, naj bi donatorjem sporočalo tudi, da so ta
sredstva omogočala, da so v oskrbo inštituta sprejeli nove reveže, kar posre-
dno opozarja na zaostrene razmere in povečano pavperizacijo tudi v tem ur-
banem okolju, ne samo med podeželskim prebivalstvom.46
Četudi so bila prva opozorila o večanju števila beračev prisotna že takoj
po slabi letini 1815, so se razmere zares zaostrile v začetku leta 1817, kar potr-
juje zlasti povečana aktivnost višjih upravnih organov, ki je v letu pred tem ni
zaslediti (a ne nujno zato, ker krize ni bilo). A šele, ko je obstoječemu sistemu
41 O načinih zbiranja denarja glej Čeč, »'Srce vsakega',« 3770.
42 ZAL, LJU-489, Reg. I, fasc. 177, 74, 7. 9. 1815.
43 ZAL, LJU-489, Reg. I, fasc. 177, 74, 7. 9. 1815.
44 ZAL, LJU-489, Reg. I, fasc. 177, 74, 7. 9. 1815.
45 Laibacher Wochenblatt, 17. 1. 1817.
46 ZAL, LJU-489, Reg. I, fasc. 177, 90–93, 19. 2. 1817.
253
čina, ki jo je navedel kot vzrok za pomanjkanje sredstev, kaže na to, da so bile
razmere že ob žetvi in še pred pobiranjem zadnjih pridelkov, ki so služili kot
osnovno živilo večinskemu prebivalstvu, leta 1815 hude. Opozoril je namreč,
da s podeželja v mesto dnevno prihajajo domači in tuji berači ter obubožane
družine. Dodatno je pripravljenost meščanov za donacije, glavni vir prihod-
kov v ta sklad in s tem tudi vzdržnost sistema reševanja problema revščine,
zmanjševala41 tudi nastanitev vojakov, ki je obremenila lokalno prebivalstvo.
Po mnenju nadzornikov ubožnega inštituta je večina dobrodelnikov odkla-
njala donacije za reveže.42 Nadzornik je tudi ocenjeval, da se je precej povečalo
število potencialnih upravičencev, ki je doseglo številko 400 ljudi. Ker je bilo
v mestu poleg teh še ogromno javnih beračev, je že septembra 1815 ubožni oče
dvomil, da bo ubožni inštitut zbral dovolj donacij in s tem sredstev za podpo-
ro revežev. Od mestnih oblasti je zato zahteval, da mestni čuvaji bolj vestno lo-
vijo berače, jih zapirajo in s kaznimi odvračajo od beračenja.43
Celo v enem od največjih upravnih središč se nato kar celo leto o kri-
zi ne govori. Na njeno zaostrovanje kažejo drugi, precej bolj naključno ohra-
njeni dogodki. Na grožnjo lačnih v Ljubljani in na neučinkovitost izvedenih
ukrepov je opozoril šele eden od dogodkov leta 1817. Filharmonična družba
je namreč februarja 1817 mestnim oblastem in ubožnemu inštitutu donirala
dohodke plesa v reduti v višini kar 427 goldinarjev.44 Takšne donacije kaže-
jo tudi na neuspešnost obstoječih oblik reševanja socialnih problemov v času
krize. V dogodke ob tej donaciji so se takoj vpletle upravne oblasti. Okrožje
je namreč zahtevalo, da se donacijo in njeno višino objavi v časopisju z izrec-
no zahtevo, da se jo predstavi kot donacijo od plesa v čast rojstnega dne cesar-
ja, kar pa ni bilo napisano že v vabilu na koncert.45 Osnutek poročila, ki naj bi
bilo objavljeno v javnih časopisih, naj bi donatorjem sporočalo tudi, da so ta
sredstva omogočala, da so v oskrbo inštituta sprejeli nove reveže, kar posre-
dno opozarja na zaostrene razmere in povečano pavperizacijo tudi v tem ur-
banem okolju, ne samo med podeželskim prebivalstvom.46
Četudi so bila prva opozorila o večanju števila beračev prisotna že takoj
po slabi letini 1815, so se razmere zares zaostrile v začetku leta 1817, kar potr-
juje zlasti povečana aktivnost višjih upravnih organov, ki je v letu pred tem ni
zaslediti (a ne nujno zato, ker krize ni bilo). A šele, ko je obstoječemu sistemu
41 O načinih zbiranja denarja glej Čeč, »'Srce vsakega',« 3770.
42 ZAL, LJU-489, Reg. I, fasc. 177, 74, 7. 9. 1815.
43 ZAL, LJU-489, Reg. I, fasc. 177, 74, 7. 9. 1815.
44 ZAL, LJU-489, Reg. I, fasc. 177, 74, 7. 9. 1815.
45 Laibacher Wochenblatt, 17. 1. 1817.
46 ZAL, LJU-489, Reg. I, fasc. 177, 90–93, 19. 2. 1817.
253
