Page 254 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 254
upor, nasilje in preživetje
alternativna organizacija, to je glavno dobrodelno društvo z uradno podpo-
ro mestnega magistrata, razglasila, da se morajo »vsi tisti redni, ki so bili pri
zadnji komisiji /= popisu/ sprejeti v sistem pomoči in še ne dobivajo podpo-
re iz ubožnega sklada ali špitalskega fonda, oglasiti danes ob 9. uri na magis-
tratu, da dobijo potrdilo za prejem Rumfordske juhe, ki se bo danes ob 11. uri
razdeljevala«.47 Rumfordska juha kot ekonomična in nasitna hrana je posta-
la med to krizo zelo popularen način reševanja najhujše stiske zlasti v urbanih
središčih (Ljubljana, Novo mesto). Določeni podatki o prejemnikih te oblike
začasne pomoči v Ljubljani kažejo tako na heterogenost prejemnikov, kot do-
kazujejo, da vsaj v Ljubljani ni prišlo do povečane smrtnosti zaradi podhran-
jenosti ali predvsem zaradi splošne slabe odpornosti, saj so med prejemniki
pomoči, ki jih je prizadela ravno kriza, vsi preživeli obdobje, v katerem so pre-
jeli ubožno oskrbo. Prav tako potrjujejo precej pogosto ugotovitev, da različne
oblike pomoči niso zadostovale za preživetje. Juho so razdeljevali 97 osebam,
ena je vmes umrla, ena se je izkazala za prevaranta. Sedem prejemnikov je do-
bivalo hkrati tudi podporo ubožnega inštituta, eden od prejemnikov juhe pa
je med deljenjem zbolel in bil, ker je bil sprejet v bolnišnico, izključen iz tega
sistema podpore.48 Z donacijami za kuhanje preproste jedi, ki naj bi zagotavl-
jala osnovno stopnjo zavarovanja lokalnega prebivalstva tako pred nemiri in
krajami kot pred nalezljivimi boleznimi, so sodelovali različni sloji prebival-
stva, kar je bil tudi eden od glavnih interesov oblasti na različnih ravneh, kot
se kaže tako iz uradnih razglasov kot iz časopisnega diskurza,49 ki so ga seve-
da oblasti nadzorovale in usmerjale, saj se je časopis ravno v tem času soočal z
vsebinsko krizo.50 Posebne zahvale so bili v mestni hiši deležni mesarji, ki so
brezplačno vsak drugi dan prispevali ostanke za kuhanje juhe, Ivan Urbas pa
je celo brezplačno priskrbel kurivo.51
Skladno z negativnim odnosom politične teorije in tudi neposredne
upravne prakse do problematike revščine in javnih beračev so upravne oblas-
ti veliko več prostora, kot so ga namenile navodilom za zbiranje darov, name-
nile zapiranju domnevno goljufivih beračev ter razvrščanju revežev v dve sku-
47 ZAL, LJU-489, Reg. I, fasc. 177, 74, 27(!). 5. 1817.
48 ZAL, LJU-489, Reg. I, fasc. 177, 843, s. d.
49 Posebej jasno v članku, ki je hkrati promocija vseh vplivnih uradnikov, duhovnikov in lastnikov
zemljiških gospostev novomeškega okrožja (Laibacher Zeitung, 21. 6. 1817). Ti naj bi se odzvali po-
budi deželnega guvernerja in v vseh 17 okrajih dolenskega/novomeškega okrožja ustanovili neka-
kšna dobrodelna društva, v nekaterih okoljih, recimo v Novem mestu, pa celo vzpostavili javno
kuhinjo.
50 Žigon, »Laibacher Wochenblatt,« 83–85.
51 ZAL, LJU-489, Reg. I, fasc. 177, 840, 28. 5. 1817.
254
alternativna organizacija, to je glavno dobrodelno društvo z uradno podpo-
ro mestnega magistrata, razglasila, da se morajo »vsi tisti redni, ki so bili pri
zadnji komisiji /= popisu/ sprejeti v sistem pomoči in še ne dobivajo podpo-
re iz ubožnega sklada ali špitalskega fonda, oglasiti danes ob 9. uri na magis-
tratu, da dobijo potrdilo za prejem Rumfordske juhe, ki se bo danes ob 11. uri
razdeljevala«.47 Rumfordska juha kot ekonomična in nasitna hrana je posta-
la med to krizo zelo popularen način reševanja najhujše stiske zlasti v urbanih
središčih (Ljubljana, Novo mesto). Določeni podatki o prejemnikih te oblike
začasne pomoči v Ljubljani kažejo tako na heterogenost prejemnikov, kot do-
kazujejo, da vsaj v Ljubljani ni prišlo do povečane smrtnosti zaradi podhran-
jenosti ali predvsem zaradi splošne slabe odpornosti, saj so med prejemniki
pomoči, ki jih je prizadela ravno kriza, vsi preživeli obdobje, v katerem so pre-
jeli ubožno oskrbo. Prav tako potrjujejo precej pogosto ugotovitev, da različne
oblike pomoči niso zadostovale za preživetje. Juho so razdeljevali 97 osebam,
ena je vmes umrla, ena se je izkazala za prevaranta. Sedem prejemnikov je do-
bivalo hkrati tudi podporo ubožnega inštituta, eden od prejemnikov juhe pa
je med deljenjem zbolel in bil, ker je bil sprejet v bolnišnico, izključen iz tega
sistema podpore.48 Z donacijami za kuhanje preproste jedi, ki naj bi zagotavl-
jala osnovno stopnjo zavarovanja lokalnega prebivalstva tako pred nemiri in
krajami kot pred nalezljivimi boleznimi, so sodelovali različni sloji prebival-
stva, kar je bil tudi eden od glavnih interesov oblasti na različnih ravneh, kot
se kaže tako iz uradnih razglasov kot iz časopisnega diskurza,49 ki so ga seve-
da oblasti nadzorovale in usmerjale, saj se je časopis ravno v tem času soočal z
vsebinsko krizo.50 Posebne zahvale so bili v mestni hiši deležni mesarji, ki so
brezplačno vsak drugi dan prispevali ostanke za kuhanje juhe, Ivan Urbas pa
je celo brezplačno priskrbel kurivo.51
Skladno z negativnim odnosom politične teorije in tudi neposredne
upravne prakse do problematike revščine in javnih beračev so upravne oblas-
ti veliko več prostora, kot so ga namenile navodilom za zbiranje darov, name-
nile zapiranju domnevno goljufivih beračev ter razvrščanju revežev v dve sku-
47 ZAL, LJU-489, Reg. I, fasc. 177, 74, 27(!). 5. 1817.
48 ZAL, LJU-489, Reg. I, fasc. 177, 843, s. d.
49 Posebej jasno v članku, ki je hkrati promocija vseh vplivnih uradnikov, duhovnikov in lastnikov
zemljiških gospostev novomeškega okrožja (Laibacher Zeitung, 21. 6. 1817). Ti naj bi se odzvali po-
budi deželnega guvernerja in v vseh 17 okrajih dolenskega/novomeškega okrožja ustanovili neka-
kšna dobrodelna društva, v nekaterih okoljih, recimo v Novem mestu, pa celo vzpostavili javno
kuhinjo.
50 Žigon, »Laibacher Wochenblatt,« 83–85.
51 ZAL, LJU-489, Reg. I, fasc. 177, 840, 28. 5. 1817.
254
