Page 258 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 258
upor, nasilje in preživetje
je iz stiske (zlasti S. Pufendorfa). Vsekakor je v pravni praksi kazenskega so-
dišča na drugi stopnji poleg veljavnega kazensko-materialnega prava opazen
vpliv najpomembnejših interpretacij pravnih teoretikov. Ob teh pa se v sod-
nih zapisnikih pojavljajo tudi različni imaginariji elit in kolektivni strahovi,67
ki so bili predstavljeni v uvodu. V nekaterih primerih je k intenzivnosti zago-
varjanja določenih olajševalnih okoliščin prisepevala tudi dodatna zakonoda-
ja (dodatni cesarski patenti), s katero so posebej rigorozno kaznovali določene
oteževalne okoliščine zločina v smislu zagotavljanja dobre policije.68
Pogosto so podobne imaginarije nevarnih revežev razvile tudi pode-
želske skupnosti, ki so bile najbolj neposredno in najdlje soočene z eksistenč-
no krizo. Tako so tudi slednje v času stiske prispevale k izločenosti revežev, a
je njihovim mehanizmom zaradi splošne nepismenosti težje slediti. Tudi vsa
temeljna dela o zgodovini revščine v zgodnjem novem veku so si enotna, da so
družbene elite marginalizirale reveže69 in jih povezovale z družbeno deviant-
nimi praksami, saj je izpostavljenost življenju na eksistenčnem robu spodbu-
jala mobilnost, s tem pa se je posameznik izmaknil nekaterim mehanizmom
socialnega nadzora. Iskanje preživetja prek mobilnosti je namreč ogroža-
lo družbeno stabilnost, razvijajoče mehanizme političnega nadzora in me-
hanizme regulacije trga dela.70 A vendarle so reveži v času splošne krize tudi
v vaških skupnostih marginalizirani, saj je vaško skupnost k marginalizaciji
takšnih posameznikov silila vsesplošna ekonomska in eksistenčna kriza,
neučinkovitost sistematičnih ukrepov in tudi kolektivni strahovi, ki so slikali
reveže kot potencialno kontaminacijo lokalne skupnosti. Pričakovano se je v
času krize povečalo število kraj in tudi ponavljajočih se kraj posameznikov, ki
so jih lokalne skupnosti predale v formalno preganjanje. Primeri kraj med ek-
sistenčnimi krizami 1815–1817 dokazujejo tudi prakse in zlasti meje družbene
solidarnosti vaških skupnosti, ki velja za temeljno značilnost združevanja in
kolektivov na podeželju v zgodnjem novem veku.
V primerih sojenj zaradi odtujitve premoženja so bile v smislu nove
politične teorije posebej strogo kaznovane določene vrste kraj. To je vplivalo
na sodniško ugotavljanje okoliščin zločina in upoštevanje ali poudarjanje pre-
67 V 80. letih 18. stoletja se namreč med kritiki smrtne kazni znašli tudi prvi socialnokritični avtorji,
ki so se pod vplivom zgodnje antropologije in psihologije spraševali tudi o družbenih odnosih in
individualnih vzrokih kraj, Ammerer, Ende für Schwert, 201–02.
68 V primeru kraj zlasti krajo ponoči in krajo na javnem mestu, nočno krajo ali rop ali krajo nezava-
rovanega premoženja gospodarju, v času poplave, požara, nalezljive bolezni. Ostale oteževalne
okoliščine predstavlja Allgemeines Gesetz über Verbrechen, I. čl. 160.
69 Zlasti iz njim podrejenih družbenih skupin, saj je bila znotraj družbenih elit posebej razvita not-
ranja solidarnost.
70 Winter, »Armut und Migration,« 39. Jütte, Poverty, 143–46.
258
je iz stiske (zlasti S. Pufendorfa). Vsekakor je v pravni praksi kazenskega so-
dišča na drugi stopnji poleg veljavnega kazensko-materialnega prava opazen
vpliv najpomembnejših interpretacij pravnih teoretikov. Ob teh pa se v sod-
nih zapisnikih pojavljajo tudi različni imaginariji elit in kolektivni strahovi,67
ki so bili predstavljeni v uvodu. V nekaterih primerih je k intenzivnosti zago-
varjanja določenih olajševalnih okoliščin prisepevala tudi dodatna zakonoda-
ja (dodatni cesarski patenti), s katero so posebej rigorozno kaznovali določene
oteževalne okoliščine zločina v smislu zagotavljanja dobre policije.68
Pogosto so podobne imaginarije nevarnih revežev razvile tudi pode-
želske skupnosti, ki so bile najbolj neposredno in najdlje soočene z eksistenč-
no krizo. Tako so tudi slednje v času stiske prispevale k izločenosti revežev, a
je njihovim mehanizmom zaradi splošne nepismenosti težje slediti. Tudi vsa
temeljna dela o zgodovini revščine v zgodnjem novem veku so si enotna, da so
družbene elite marginalizirale reveže69 in jih povezovale z družbeno deviant-
nimi praksami, saj je izpostavljenost življenju na eksistenčnem robu spodbu-
jala mobilnost, s tem pa se je posameznik izmaknil nekaterim mehanizmom
socialnega nadzora. Iskanje preživetja prek mobilnosti je namreč ogroža-
lo družbeno stabilnost, razvijajoče mehanizme političnega nadzora in me-
hanizme regulacije trga dela.70 A vendarle so reveži v času splošne krize tudi
v vaških skupnostih marginalizirani, saj je vaško skupnost k marginalizaciji
takšnih posameznikov silila vsesplošna ekonomska in eksistenčna kriza,
neučinkovitost sistematičnih ukrepov in tudi kolektivni strahovi, ki so slikali
reveže kot potencialno kontaminacijo lokalne skupnosti. Pričakovano se je v
času krize povečalo število kraj in tudi ponavljajočih se kraj posameznikov, ki
so jih lokalne skupnosti predale v formalno preganjanje. Primeri kraj med ek-
sistenčnimi krizami 1815–1817 dokazujejo tudi prakse in zlasti meje družbene
solidarnosti vaških skupnosti, ki velja za temeljno značilnost združevanja in
kolektivov na podeželju v zgodnjem novem veku.
V primerih sojenj zaradi odtujitve premoženja so bile v smislu nove
politične teorije posebej strogo kaznovane določene vrste kraj. To je vplivalo
na sodniško ugotavljanje okoliščin zločina in upoštevanje ali poudarjanje pre-
67 V 80. letih 18. stoletja se namreč med kritiki smrtne kazni znašli tudi prvi socialnokritični avtorji,
ki so se pod vplivom zgodnje antropologije in psihologije spraševali tudi o družbenih odnosih in
individualnih vzrokih kraj, Ammerer, Ende für Schwert, 201–02.
68 V primeru kraj zlasti krajo ponoči in krajo na javnem mestu, nočno krajo ali rop ali krajo nezava-
rovanega premoženja gospodarju, v času poplave, požara, nalezljive bolezni. Ostale oteževalne
okoliščine predstavlja Allgemeines Gesetz über Verbrechen, I. čl. 160.
69 Zlasti iz njim podrejenih družbenih skupin, saj je bila znotraj družbenih elit posebej razvita not-
ranja solidarnost.
70 Winter, »Armut und Migration,« 39. Jütte, Poverty, 143–46.
258
