Page 259 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 259
žbena percepcija in pravna obravnava zločinov iz stiske ...
ostalih olajševalnih okoliščin. Analiza odnosa sodnikov in pravnih svetnikov
na revizijskem organu do ponavljajočih se malih kraj je pokazala, da je revi-
zijski organ stisko kot olajševalno okoliščino upošteval zgolj na predlog niž-
jega organa.71 Zlasti sodišča na prvi stopnji so zaznamovali številni stereotipi
in različno vrednotenje kraj glede na družbeni ugled (sloves) in socialni polo-
žaj posameznika v skupnosti, posledično pa tudi »politični« interes v odno-
su do nekaterih vrst deliktov. Še več: mnogokrat so vplivale tudi na zavestno
izločanje ali poudarjanje določenih okoliščin s strani sodnikov prvega sodiš-
ča. Enega od primerov, v katerih se sodniki neposredno sklicujejo na Puffen-
dorfa in njegovo dojemanje kraj iz stiske, je sicer najti v letu 1788 v primeru
kraje vajenca svojemu delodajalcu obrtniku. Sodnik je krajo vajenca označil
tudi kot posledico stiske in slabega razumevanja posledic dejanja, ki so izvira-
le iz njegove slabe vzgoje. Poleg tega je vajenec večino ukradenega vrnil lastni-
ku, del motivov za krajo hrane pa je pripisal lakoti, ki je bila v njegovem okol-
ju tako huda, da bi lahko ljudje umirali. Ukradeno peso, meso in drugo hrano
je delil z 48-letno Mario Herz, ki ni sodelovala pri krajah in sostorilcem An-
drejem Wocho (Boho).72 Zaradi specifičnih okoliščin posamezen sodni pro-
tokol ne razkriva vseh nians družbenih odnosov, različni sodni primeri pa
vendarle predstavijo kompleksnost odzivov elit in lokalne skupnosti na kraje
iz stiske. O tem, zakaj je prišlo do stiske, ki je posameznika pahnila prek roba
zakona, se sodniki pogosto tudi niso spraševali. Na Koroškem je še bolj kot
v drugih deželah zaznati izrazito negativno stigmatizacijo, podobno diskur-
zom o najmobilnejšem delu podeželskega prebivalstva, beračih in vagabun-
dih, in izrazito rigorozno kaznovanje povratnikov za bagatelne kraje. V prav-
ni praksi apelacijskega in višjega kazenskega sodišča v Gradcu se je okoliščino
kraj iz stiske pogosteje uporabljalo zlasti v primerih, ko bi bil zločin zaradi do-
ločenih določil materialnega prava veliko strožje sankcioniran, kot je bila s
strani sodnikov ugotovljena zločinskost v osebnosti storilca in učinka škode
na oškodovanca, ki je bila storjena. Vsak kazenski primer je zato potrebno gle-
dati kot samostojni sodni proces, zato kliometrično štetje posameznih prime-
rov sklicevanja na posameznikovo stisko ne more dati tako izpovednih rezul-
tatov, kot ga lahko nudi kompleksna predstavitev posameznih mikroštudij.
V tem prispevku se osredotočamo na nekaj primerov iz različnih okolij,
ki bodo razjasnili okoliščine stiske in odločitev za prestop meje legitimnosti
in legalnosti v ruralnih okoljih. Primeri predstavljajo prakse različnih druž-
benih skupin, med katerimi so tudi takšne, ki so posebej stigmatizirane. Stig-
71 V času prodiranja šolanega prava v vsakdanjo kazensko prakso in v času utrjevanja sodnega nadzo-
ra so revizorji pregledovali in dopolnjevali kazni, ki so jih izrekla sodišča na nižji stopnji.
72 StLA, AG-1788, 6524.
259
ostalih olajševalnih okoliščin. Analiza odnosa sodnikov in pravnih svetnikov
na revizijskem organu do ponavljajočih se malih kraj je pokazala, da je revi-
zijski organ stisko kot olajševalno okoliščino upošteval zgolj na predlog niž-
jega organa.71 Zlasti sodišča na prvi stopnji so zaznamovali številni stereotipi
in različno vrednotenje kraj glede na družbeni ugled (sloves) in socialni polo-
žaj posameznika v skupnosti, posledično pa tudi »politični« interes v odno-
su do nekaterih vrst deliktov. Še več: mnogokrat so vplivale tudi na zavestno
izločanje ali poudarjanje določenih okoliščin s strani sodnikov prvega sodiš-
ča. Enega od primerov, v katerih se sodniki neposredno sklicujejo na Puffen-
dorfa in njegovo dojemanje kraj iz stiske, je sicer najti v letu 1788 v primeru
kraje vajenca svojemu delodajalcu obrtniku. Sodnik je krajo vajenca označil
tudi kot posledico stiske in slabega razumevanja posledic dejanja, ki so izvira-
le iz njegove slabe vzgoje. Poleg tega je vajenec večino ukradenega vrnil lastni-
ku, del motivov za krajo hrane pa je pripisal lakoti, ki je bila v njegovem okol-
ju tako huda, da bi lahko ljudje umirali. Ukradeno peso, meso in drugo hrano
je delil z 48-letno Mario Herz, ki ni sodelovala pri krajah in sostorilcem An-
drejem Wocho (Boho).72 Zaradi specifičnih okoliščin posamezen sodni pro-
tokol ne razkriva vseh nians družbenih odnosov, različni sodni primeri pa
vendarle predstavijo kompleksnost odzivov elit in lokalne skupnosti na kraje
iz stiske. O tem, zakaj je prišlo do stiske, ki je posameznika pahnila prek roba
zakona, se sodniki pogosto tudi niso spraševali. Na Koroškem je še bolj kot
v drugih deželah zaznati izrazito negativno stigmatizacijo, podobno diskur-
zom o najmobilnejšem delu podeželskega prebivalstva, beračih in vagabun-
dih, in izrazito rigorozno kaznovanje povratnikov za bagatelne kraje. V prav-
ni praksi apelacijskega in višjega kazenskega sodišča v Gradcu se je okoliščino
kraj iz stiske pogosteje uporabljalo zlasti v primerih, ko bi bil zločin zaradi do-
ločenih določil materialnega prava veliko strožje sankcioniran, kot je bila s
strani sodnikov ugotovljena zločinskost v osebnosti storilca in učinka škode
na oškodovanca, ki je bila storjena. Vsak kazenski primer je zato potrebno gle-
dati kot samostojni sodni proces, zato kliometrično štetje posameznih prime-
rov sklicevanja na posameznikovo stisko ne more dati tako izpovednih rezul-
tatov, kot ga lahko nudi kompleksna predstavitev posameznih mikroštudij.
V tem prispevku se osredotočamo na nekaj primerov iz različnih okolij,
ki bodo razjasnili okoliščine stiske in odločitev za prestop meje legitimnosti
in legalnosti v ruralnih okoljih. Primeri predstavljajo prakse različnih druž-
benih skupin, med katerimi so tudi takšne, ki so posebej stigmatizirane. Stig-
71 V času prodiranja šolanega prava v vsakdanjo kazensko prakso in v času utrjevanja sodnega nadzo-
ra so revizorji pregledovali in dopolnjevali kazni, ki so jih izrekla sodišča na nižji stopnji.
72 StLA, AG-1788, 6524.
259
