Page 261 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 261
žbena percepcija in pravna obravnava zločinov iz stiske ...
dinjstev. Na drugi strani njegov primer opozarja tudi na precejšnjo popustl-
jivost sodnikov ene in druge sodne instance, če je šlo za prvi zločin in če so
bile dokazane posebne olajševalne okoliščine. Sodnik je namreč pritrdil nje-
govi retoriki stiske in razkril tudi kolektivne strahove elit, saj je v sodni zapis-
nik zapisal, da je v času konjunkture občasno delo zadoščalo, v času krize pa
isti način preživetja ni več zadoščal za preživljanje družine. Invalida Andreja
so bremenili kraje dveh sodčkov vina in nekaj obleke. Del ukradene obleke so
našli pri tatu in jih vrnili lastnikom, kar je zmanjševalo vrednost ukradenega.
Ko je v vasi Blatno ukradel nekaj obleke, žita in stročnic, je ženo že ponoči, ko
se je vrnil, prepričal, da je iz ukradene hrane skuhala močnik. Ta del pričevan-
ja, ki je sicer sestavni del postopka, vendarle dovoljuje zaključek, da je šlo v tem
primeru za ekstremno lakoto in pomanjkanje samokontrole v trenutku, ko je
stradajoči dobil hrano. Poleg živil, ki jih je pojedla in popila družina (vino),
lastnikom niso vrnili zgolj pasu, ki ga je storilčeva žena prodala ali zamenjala
za hrano. Tudi zato je bila tudi ona obsojena zaradi sodelovanja pri tatvinah.
Poleg tatvine hrane in oblek je trikrat ukradel tudi manjše količine vina let-
nika 1815, ki ga je bilo, na kar sklepamo iz posebnega poudarka letnika vina,
očitno dovolj. Med okoliščinami kraje je bilo posebej izpostavljeno, da tat ni
vzel vse hrane, ki jo je našel, z namenom, da bi kaj ostalo tudi lastnikom. Na-
men navajanja te okoliščine je bilo seveda potrjevanje moralnosti tega posa-
meznika. O kraji vina sprva ni povedal ženi, skril ga je ob gozdni poti, ob ka-
teri je hodil na delo, in ga namesto hrane užival vsak dan na poti na delo. Na
tak način je dvakrat ukradel vino. Vino je omenjeno med donacijami vplivnih
uradnikov in lastnikov zemljiških gospostev, zato je trditev, da je v določenih
regijah pomenilo eno od osnovnih živil, utemeljena.76
Sodniki so skozi zaslišanje stopnjevali podobo ekstremne stiske. Ko je
bilo v pozni pomladi pomanjkanje hrane že tako hudo, je pred binkoštnimi
prazniki ukradel vino za vso družino, saj je bila to edina hrana, ki jo je imela.
Njegovo pričanje je nadgradilo ženino pričevanje. Potrdila je, da so pred tem,
ko je ukradel hrano, jedili samo koprive. Žena je dodala še eno okoliščino, ki
se je vezala na telesne značilnosti družinskih članov in ki jih moški ni ome-
nil: da so se vsem članom družine od lakote že napihnili trebuhi ter da so ču-
tili bolečine v trebušnem predelu. Pomenljivo je bilo tudi dejstvo, da je bila
zapisana tudi izjava obeh zaslišanih staršev, da če ne bi pili vina, bi vsi pomr-
li. V povzetku so sledili njegovemu prepričevanju med preiskovalnim proce-
som, da je bil zaradi lakote bolan in popolnoma šibek. Ker je iz kleti, v kate-
ro je vlamljal, izginilo več vina, kot ga je bil pripravljen priznati, je trdil, da je
76 Laibacher Zeitung, 21. 6. 1817.
261
dinjstev. Na drugi strani njegov primer opozarja tudi na precejšnjo popustl-
jivost sodnikov ene in druge sodne instance, če je šlo za prvi zločin in če so
bile dokazane posebne olajševalne okoliščine. Sodnik je namreč pritrdil nje-
govi retoriki stiske in razkril tudi kolektivne strahove elit, saj je v sodni zapis-
nik zapisal, da je v času konjunkture občasno delo zadoščalo, v času krize pa
isti način preživetja ni več zadoščal za preživljanje družine. Invalida Andreja
so bremenili kraje dveh sodčkov vina in nekaj obleke. Del ukradene obleke so
našli pri tatu in jih vrnili lastnikom, kar je zmanjševalo vrednost ukradenega.
Ko je v vasi Blatno ukradel nekaj obleke, žita in stročnic, je ženo že ponoči, ko
se je vrnil, prepričal, da je iz ukradene hrane skuhala močnik. Ta del pričevan-
ja, ki je sicer sestavni del postopka, vendarle dovoljuje zaključek, da je šlo v tem
primeru za ekstremno lakoto in pomanjkanje samokontrole v trenutku, ko je
stradajoči dobil hrano. Poleg živil, ki jih je pojedla in popila družina (vino),
lastnikom niso vrnili zgolj pasu, ki ga je storilčeva žena prodala ali zamenjala
za hrano. Tudi zato je bila tudi ona obsojena zaradi sodelovanja pri tatvinah.
Poleg tatvine hrane in oblek je trikrat ukradel tudi manjše količine vina let-
nika 1815, ki ga je bilo, na kar sklepamo iz posebnega poudarka letnika vina,
očitno dovolj. Med okoliščinami kraje je bilo posebej izpostavljeno, da tat ni
vzel vse hrane, ki jo je našel, z namenom, da bi kaj ostalo tudi lastnikom. Na-
men navajanja te okoliščine je bilo seveda potrjevanje moralnosti tega posa-
meznika. O kraji vina sprva ni povedal ženi, skril ga je ob gozdni poti, ob ka-
teri je hodil na delo, in ga namesto hrane užival vsak dan na poti na delo. Na
tak način je dvakrat ukradel vino. Vino je omenjeno med donacijami vplivnih
uradnikov in lastnikov zemljiških gospostev, zato je trditev, da je v določenih
regijah pomenilo eno od osnovnih živil, utemeljena.76
Sodniki so skozi zaslišanje stopnjevali podobo ekstremne stiske. Ko je
bilo v pozni pomladi pomanjkanje hrane že tako hudo, je pred binkoštnimi
prazniki ukradel vino za vso družino, saj je bila to edina hrana, ki jo je imela.
Njegovo pričanje je nadgradilo ženino pričevanje. Potrdila je, da so pred tem,
ko je ukradel hrano, jedili samo koprive. Žena je dodala še eno okoliščino, ki
se je vezala na telesne značilnosti družinskih članov in ki jih moški ni ome-
nil: da so se vsem članom družine od lakote že napihnili trebuhi ter da so ču-
tili bolečine v trebušnem predelu. Pomenljivo je bilo tudi dejstvo, da je bila
zapisana tudi izjava obeh zaslišanih staršev, da če ne bi pili vina, bi vsi pomr-
li. V povzetku so sledili njegovemu prepričevanju med preiskovalnim proce-
som, da je bil zaradi lakote bolan in popolnoma šibek. Ker je iz kleti, v kate-
ro je vlamljal, izginilo več vina, kot ga je bil pripravljen priznati, je trdil, da je
76 Laibacher Zeitung, 21. 6. 1817.
261
