Page 262 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 262
upor, nasilje in preživetje
videl moške, ki so prišli iz kleti, in tudi, da so morali poznati skrivališče klju-
ča vrat. Prav tako ni želel priznati kraje puške, ki jo je tudi pogrešil lastnik.
Proces so sodniki navkljub nerazjasnjenim okoliščinam zaključili. Verjetno
tudi zato, ker so skozi celotni proces gradili sliko izredne in vedno hujše sti-
ske, v kateri se je našel Andrej kot hišni gospodar. Za takšen razvoj procesa je
bila pomembna tudi okoliščina, da so večino ukradenih stvari vrnili lastni-
kom, tudi del ukradenega fižola. Podoba stradajočega v njegovem primeru ni
bila povsem enaka podobam nekaterih stradajočih v drugih sodnih primerih,
ki jih drugod predstavljajo bolj kot podivjane divjake. V Andrejevem primeru
ga predstavljajo kot moškega, ki pooseblja del vrednot, ki imajo svoje koreni-
ne že v 16. in 17. stoletju, a hkrati predstavljajo temeljna etična postulata pora-
jajoče se meščanske družbe 19. stoletja: delavnost in varčnost.77 V nasprotju s
tipiziranim prikazovanjem sestradanih ljudi se v njegovem primeru pokažejo
tudi elementi varčnosti, ki niso tako pogosti v podobnih opisih: z ukradeno
hrano je namreč varčeval in kljub izstradanosti je delal. Vendarle je na koncu
škoda, torej protivrednost ukradene hrane in drugih predmetov, ki jo je skla-
dno z kazensko zakonodajo moral poplačati oškodovancem, znesla 52 goldi-
narjev in 24 krajcarjev.78 28 goldinarjev je bil vreden ženski pas, 20 goldinar-
jev pa popito vino. Kazen pa ni bila huda, predlagano kazen nižjega sodišča,
ki je znašala 2 meseca zapora za moža, je sodišče znižalo na 10-dnevni zapor,
poostren z enim postnim dnem, za ženo pa so sodniki sprva predlagano ka-
zen 3 tednov znižali za sedemkrat, na 3 dni.79
Razmerje med družbeno tolerantnostjo in družbenim robom najprej na
ravni politične in pravne teorije, a tudi na ravni neformalnih odnosov znotraj
skupnosti do določenih socialnih skupin v nasprotju s prej prikazanim pri-
merom Andreja izvrstno pokaže primer Josipa Pogorevška ali Daneva (sled-
nje ime je dobil po hiši, v katero se je priženil in jo podedoval), ki je živel v
hriboviti okolici Graške Gore. Primer Pogorevška, četudi gre za ruralno hri-
bovito okolje, kaže, da je kljub stiski, v kateri je bil, v skupnosti veljal za tatu.
Omenjena oznaka opozarja na njegov izredno slab družbeni sloves. Tak slo-
ves ga je izločal iz običajnih oblik solidarnosti na podeželju. Verjetno je treba
vzroke za njegovo slabo integriranost v lokalno skupnost in zaradi te tudi sla-
bega družbenega ugleda iskati tudi v načinu pridobitve posesti. Po poroki z
vdovo je hitro podedoval njeno kmetijo, na katero je kmalu po smrti prve žene
77 Studen, »Človek,« 9–36. Münch, Lebensformen, 306–14.
78 Na ljubljanskem žitnem trgu bi lahko v najhujši draginji plačal za vagana pšenice (61,49 l) 11,10 gol-
dinarjev. Za navedeno vsoto bi si lahko v času najhujše draginje kupil 290,27 litrov pšenice, ob na-
jnižji ceni žita v letu 1819 pa kar 1.519,84 litrov pšenice, kar je bilo za 5,23 večkrat.
79 StLA, AG-1818, s. 2377.
262
videl moške, ki so prišli iz kleti, in tudi, da so morali poznati skrivališče klju-
ča vrat. Prav tako ni želel priznati kraje puške, ki jo je tudi pogrešil lastnik.
Proces so sodniki navkljub nerazjasnjenim okoliščinam zaključili. Verjetno
tudi zato, ker so skozi celotni proces gradili sliko izredne in vedno hujše sti-
ske, v kateri se je našel Andrej kot hišni gospodar. Za takšen razvoj procesa je
bila pomembna tudi okoliščina, da so večino ukradenih stvari vrnili lastni-
kom, tudi del ukradenega fižola. Podoba stradajočega v njegovem primeru ni
bila povsem enaka podobam nekaterih stradajočih v drugih sodnih primerih,
ki jih drugod predstavljajo bolj kot podivjane divjake. V Andrejevem primeru
ga predstavljajo kot moškega, ki pooseblja del vrednot, ki imajo svoje koreni-
ne že v 16. in 17. stoletju, a hkrati predstavljajo temeljna etična postulata pora-
jajoče se meščanske družbe 19. stoletja: delavnost in varčnost.77 V nasprotju s
tipiziranim prikazovanjem sestradanih ljudi se v njegovem primeru pokažejo
tudi elementi varčnosti, ki niso tako pogosti v podobnih opisih: z ukradeno
hrano je namreč varčeval in kljub izstradanosti je delal. Vendarle je na koncu
škoda, torej protivrednost ukradene hrane in drugih predmetov, ki jo je skla-
dno z kazensko zakonodajo moral poplačati oškodovancem, znesla 52 goldi-
narjev in 24 krajcarjev.78 28 goldinarjev je bil vreden ženski pas, 20 goldinar-
jev pa popito vino. Kazen pa ni bila huda, predlagano kazen nižjega sodišča,
ki je znašala 2 meseca zapora za moža, je sodišče znižalo na 10-dnevni zapor,
poostren z enim postnim dnem, za ženo pa so sodniki sprva predlagano ka-
zen 3 tednov znižali za sedemkrat, na 3 dni.79
Razmerje med družbeno tolerantnostjo in družbenim robom najprej na
ravni politične in pravne teorije, a tudi na ravni neformalnih odnosov znotraj
skupnosti do določenih socialnih skupin v nasprotju s prej prikazanim pri-
merom Andreja izvrstno pokaže primer Josipa Pogorevška ali Daneva (sled-
nje ime je dobil po hiši, v katero se je priženil in jo podedoval), ki je živel v
hriboviti okolici Graške Gore. Primer Pogorevška, četudi gre za ruralno hri-
bovito okolje, kaže, da je kljub stiski, v kateri je bil, v skupnosti veljal za tatu.
Omenjena oznaka opozarja na njegov izredno slab družbeni sloves. Tak slo-
ves ga je izločal iz običajnih oblik solidarnosti na podeželju. Verjetno je treba
vzroke za njegovo slabo integriranost v lokalno skupnost in zaradi te tudi sla-
bega družbenega ugleda iskati tudi v načinu pridobitve posesti. Po poroki z
vdovo je hitro podedoval njeno kmetijo, na katero je kmalu po smrti prve žene
77 Studen, »Človek,« 9–36. Münch, Lebensformen, 306–14.
78 Na ljubljanskem žitnem trgu bi lahko v najhujši draginji plačal za vagana pšenice (61,49 l) 11,10 gol-
dinarjev. Za navedeno vsoto bi si lahko v času najhujše draginje kupil 290,27 litrov pšenice, ob na-
jnižji ceni žita v letu 1819 pa kar 1.519,84 litrov pšenice, kar je bilo za 5,23 večkrat.
79 StLA, AG-1818, s. 2377.
262
