Page 260 - Bianco, Furio, in Aleksander Panjek, ur. 2015. Upor, nasilje in preživetje: Slovenski in evropski primeri iz srednjega in novega veka. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 260
upor, nasilje in preživetje
matizacija določenih družbenih skupin se sicer na retorični ravni pokaže že v
upravnih poročilih in je precej podobna stigmatizaciji s strani prava.
Pomemben vidik pri razsojanju in upoštevanju stiske kot olajševalne
okoliščine je oddigrala družbena vloga posameznika, ki je storil zločin. Že
166. člen Caroline in nato številni pravniški traktati so izpostavljali ideolo-
gijo »pater familiasa«,73 ki je predstavljala očeta kot tistega, ki je tudi v kri-
znih razmerah odgovoren za preživetje družine, in določen vpliv pravne teo-
rije »izredne stiske« še v zgodnjem 19. stoletju, ki je vplivala tako na kazensko
zakonodajo kot tudi na politično teorijo, in sicer ob vprašanju, ali lahko v ek-
stremnih razmerah oblast prisili podrejene k izražanju sicer prostovoljne dob-
rodelnosti.74 Kljub temu primeri omilitve zločina zaradi stiske storilca niso
omejeni zgolj na to vlogo, ki je bila v predmoderni in tudi nastajajoči meš-
čanski družbi pripisana moškemu in kot takšna zapisana tudi v Obči državl-
janski zakonik (1811). Vsekakor je pojavljanje določenih družbenih skupin in
posameznikov ter posameznic v primerih upoštevanja olajševalne okoliščine
kraje iz stiske povezano tudi s stopnjo solidarnosti, ki so je bile deležne posa-
mezne družbene skupine in posamezniki.75 Zaradi določenih oblik solidar-
nosti nekatere družbene in starostne skupine sploh niso bile ovadene in zapr-
te. Takšno splošno solidarnost do žensk (in ženskih kraj) na podeželju kažejo
tudi zelo redki primeri formalnega pregona (torej ovadbe in sodnega procesa)
žensk zaradi kraje hrane. Ženske so bile pogosteje kaznovane kot sostorilke,
kot tiste torej, ki so zavestno sodelovale pri dejanju in uživale ukradeno hra-
no. Kazen za tak zločin je bila seveda precej nižja.
Najbolj tipičen primer, ki hkrati pokaže tudi družbeno stigmo, ki je
spremljala najbolj revne družine v okoljih, kjer je prevladovalo dninarsko
delo, je primer petdesetletnega invalida Andreja Vibiča iz Pišec, poročene-
ga in očeta treh nedoletnih otrok, starih med pet in enajst let. Sicer viničar na
Bizeljskem je zaradi katastrofalnih letin okoli leta 1817 iskal druge vire pre-
živetja. Pred sodnikom je zatrjeval, da je »zadnja« tri leta delal v Brežicah,
nekoliko večji naselbini v neposredni okolici. Njegova življenjska zgodba po-
trjuje številne teorije o učinku lakot na ekonomsko najranljivejše skupine, ka-
mor je kot delni invalid sodil tudi sam, še posebej če je šlo za dninarje, ki so
bili tudi očetje nedoletnih otrok in po pravnem položaju glavni vodje gospo-
73 Prim. Ozmet, When Fathers Ruled; Sieder, Socialna zgodovina družine; Sieder and Mitterauer, Vom
Patriarchat; Münch, Lebensformen.
74 Wagner, Armenfürsorge, 21–59.
75 Klasični trojček upravičenih do podpore zaradi revščine so predstavljali otroci (do določene sta-
rosti in njihove matere), ostareli in bolni oziroma invalidi, Gestrich, »Status und Versorgung,«
63–78. Glej tudi geselske članke v Enzyklopädie der Neuzeit, kjer je sicer brez posebne razlage najti
gesla: Frauenarmut, Altersarmut, Kinderarmut, Bettler in Altersversorgung.
260
matizacija določenih družbenih skupin se sicer na retorični ravni pokaže že v
upravnih poročilih in je precej podobna stigmatizaciji s strani prava.
Pomemben vidik pri razsojanju in upoštevanju stiske kot olajševalne
okoliščine je oddigrala družbena vloga posameznika, ki je storil zločin. Že
166. člen Caroline in nato številni pravniški traktati so izpostavljali ideolo-
gijo »pater familiasa«,73 ki je predstavljala očeta kot tistega, ki je tudi v kri-
znih razmerah odgovoren za preživetje družine, in določen vpliv pravne teo-
rije »izredne stiske« še v zgodnjem 19. stoletju, ki je vplivala tako na kazensko
zakonodajo kot tudi na politično teorijo, in sicer ob vprašanju, ali lahko v ek-
stremnih razmerah oblast prisili podrejene k izražanju sicer prostovoljne dob-
rodelnosti.74 Kljub temu primeri omilitve zločina zaradi stiske storilca niso
omejeni zgolj na to vlogo, ki je bila v predmoderni in tudi nastajajoči meš-
čanski družbi pripisana moškemu in kot takšna zapisana tudi v Obči državl-
janski zakonik (1811). Vsekakor je pojavljanje določenih družbenih skupin in
posameznikov ter posameznic v primerih upoštevanja olajševalne okoliščine
kraje iz stiske povezano tudi s stopnjo solidarnosti, ki so je bile deležne posa-
mezne družbene skupine in posamezniki.75 Zaradi določenih oblik solidar-
nosti nekatere družbene in starostne skupine sploh niso bile ovadene in zapr-
te. Takšno splošno solidarnost do žensk (in ženskih kraj) na podeželju kažejo
tudi zelo redki primeri formalnega pregona (torej ovadbe in sodnega procesa)
žensk zaradi kraje hrane. Ženske so bile pogosteje kaznovane kot sostorilke,
kot tiste torej, ki so zavestno sodelovale pri dejanju in uživale ukradeno hra-
no. Kazen za tak zločin je bila seveda precej nižja.
Najbolj tipičen primer, ki hkrati pokaže tudi družbeno stigmo, ki je
spremljala najbolj revne družine v okoljih, kjer je prevladovalo dninarsko
delo, je primer petdesetletnega invalida Andreja Vibiča iz Pišec, poročene-
ga in očeta treh nedoletnih otrok, starih med pet in enajst let. Sicer viničar na
Bizeljskem je zaradi katastrofalnih letin okoli leta 1817 iskal druge vire pre-
živetja. Pred sodnikom je zatrjeval, da je »zadnja« tri leta delal v Brežicah,
nekoliko večji naselbini v neposredni okolici. Njegova življenjska zgodba po-
trjuje številne teorije o učinku lakot na ekonomsko najranljivejše skupine, ka-
mor je kot delni invalid sodil tudi sam, še posebej če je šlo za dninarje, ki so
bili tudi očetje nedoletnih otrok in po pravnem položaju glavni vodje gospo-
73 Prim. Ozmet, When Fathers Ruled; Sieder, Socialna zgodovina družine; Sieder and Mitterauer, Vom
Patriarchat; Münch, Lebensformen.
74 Wagner, Armenfürsorge, 21–59.
75 Klasični trojček upravičenih do podpore zaradi revščine so predstavljali otroci (do določene sta-
rosti in njihove matere), ostareli in bolni oziroma invalidi, Gestrich, »Status und Versorgung,«
63–78. Glej tudi geselske članke v Enzyklopädie der Neuzeit, kjer je sicer brez posebne razlage najti
gesla: Frauenarmut, Altersarmut, Kinderarmut, Bettler in Altersversorgung.
260
