Page 128 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 128
industrializacija in prostor
Reke47. Takšno širjenje omrežij je sovpadalo tudi z elektrifikacijo železniških
prog na celotnem območju Julijske krajine. Iz primerjave števila odjemalcev
(numero utenti) in oskrbovanih občin (comuni serviti) za podjetja SELVEG
(brez Officine Elettriche dell’Isonzo), Società Elettrica Istriana in SACEIO
lahko vidimo, kako koncentrirani sta bili distribucija in poraba elektrike na
območjih, ki so jih pokrivala našteta tri podjetja. SELVEG je pokrival samo
4 občine s 697 odjemalci (tržaška in sosednje občine, verjetno tudi Tržič), a
je bila vrednost njegovega omrežja daleč največja (slabih 27 milijonov lir). To
nam potrdi dosedanje informacije, da so se glavne razdelilne postaje za celot-
no območje Novih provinc nahajale okoli Trsta in da je SELVEG imel ma-
loštevilne, a zahtevne odjemalce v industriji (kot so ladjedelnice). Istrsko pod-
jetje je imelo 11.477 odjemalcev v 21 občinah, z vrednostjo omrežja slabih 16
milijonov lir – njegova mreža je bila torej zelo razpršena, verjetno z večjim
številom privatnih odjemalcev, na kar kaže tudi podatek, da so imeli koncesi-
jo za distribucijo elektrike v puljski občini. Vrednost SACEIO-vega omrežja
je znašala dobrih 16 milijonov lir (edino od treh podjetij je imelo hidroelek-
trarno), s 5450 odjemalci v 35 občinah; tudi v tem primeru lahko govorimo o
razpršeni mreži, a z dokaj koncentriranimi odjemalci (npr. tekstilni obrati v
Ajdovščini) (AST, Schedario C. d. C. N. 237, 31. 3. 1936). Skratka, na ravni lo-
kacijskega dejavnika transporta elektrike lahko opazujemo širjenje in vedno
večjo povezanost omrežij različnih podjetij v eno veliko mrežo oz. koncentri-
ranje omrežij (značilnost lokalizacijskih ekonomij) v povezavi z omenjenim
lokacijskim dejavnikom trga oz. delovanjem urbanizacijskih ekonomij. Ne ve-
lja pozabiti, da z vzpostavitvijo SELVEG-a pride do postopnega uveljavljanja
električne energije ne samo pri mestnih odjemalcih, temveč tudi v industriji,
kjer še naprej prednjačijo ravno ladjedelnice v Trstu in Tržiču48.
Pri lokacijskem dejavniku kapitala lahko vidimo, da je bila ta industrij-
ska panoga izredno kapitalsko in zelo malo delovno intenzivna. To je razum-
ljivo, saj so za izgradnjo elektrarn ali postavitev omrežja potrebne večje vsote
kapitala, medtem ko za vzdrževanje in upravljanje proizvodnje ter distribuci-
je zadošča manjše število zaposlenih (Officine so jih imele okoli 100 (Banca
Commerciale Triestina, 1925, 142, 143), Soc. Elettrica Istriana okoli 30, osta-
47 Do začetka druge svetovne vojne je SELVEG posodabljal in nadgrajeval svoje omrežje in širil svo-
jo distribucijo tudi na območja Labina in Raše (za rudnik ARSA) ter Reke (AST, Schedario C. d.
C. N. 237, 29. 3. 1939, 15. 3. 1940).
48 Med osrednjimi odjemalci so bili tržaška Azienda Comunale Elettricità e Gas di Trieste, ki je
kmalu vso elektriko dobivala od SELVEG-a in je prenehala uporabljati lastno termoelektrarno,
druga podjetja za distribucijo elektrike, ki jih je SELVEG imel v lasti, kot sta Officine Elettriche
dell’Isonzo in Società Elettrica Istriana, tržaška ladjedelniška industrija, ki je tudi bila delničar v
SELVEG-u, ter ostale industrije (Banca Commerciale Triestina, 1925, 140).
128
Reke47. Takšno širjenje omrežij je sovpadalo tudi z elektrifikacijo železniških
prog na celotnem območju Julijske krajine. Iz primerjave števila odjemalcev
(numero utenti) in oskrbovanih občin (comuni serviti) za podjetja SELVEG
(brez Officine Elettriche dell’Isonzo), Società Elettrica Istriana in SACEIO
lahko vidimo, kako koncentrirani sta bili distribucija in poraba elektrike na
območjih, ki so jih pokrivala našteta tri podjetja. SELVEG je pokrival samo
4 občine s 697 odjemalci (tržaška in sosednje občine, verjetno tudi Tržič), a
je bila vrednost njegovega omrežja daleč največja (slabih 27 milijonov lir). To
nam potrdi dosedanje informacije, da so se glavne razdelilne postaje za celot-
no območje Novih provinc nahajale okoli Trsta in da je SELVEG imel ma-
loštevilne, a zahtevne odjemalce v industriji (kot so ladjedelnice). Istrsko pod-
jetje je imelo 11.477 odjemalcev v 21 občinah, z vrednostjo omrežja slabih 16
milijonov lir – njegova mreža je bila torej zelo razpršena, verjetno z večjim
številom privatnih odjemalcev, na kar kaže tudi podatek, da so imeli koncesi-
jo za distribucijo elektrike v puljski občini. Vrednost SACEIO-vega omrežja
je znašala dobrih 16 milijonov lir (edino od treh podjetij je imelo hidroelek-
trarno), s 5450 odjemalci v 35 občinah; tudi v tem primeru lahko govorimo o
razpršeni mreži, a z dokaj koncentriranimi odjemalci (npr. tekstilni obrati v
Ajdovščini) (AST, Schedario C. d. C. N. 237, 31. 3. 1936). Skratka, na ravni lo-
kacijskega dejavnika transporta elektrike lahko opazujemo širjenje in vedno
večjo povezanost omrežij različnih podjetij v eno veliko mrežo oz. koncentri-
ranje omrežij (značilnost lokalizacijskih ekonomij) v povezavi z omenjenim
lokacijskim dejavnikom trga oz. delovanjem urbanizacijskih ekonomij. Ne ve-
lja pozabiti, da z vzpostavitvijo SELVEG-a pride do postopnega uveljavljanja
električne energije ne samo pri mestnih odjemalcih, temveč tudi v industriji,
kjer še naprej prednjačijo ravno ladjedelnice v Trstu in Tržiču48.
Pri lokacijskem dejavniku kapitala lahko vidimo, da je bila ta industrij-
ska panoga izredno kapitalsko in zelo malo delovno intenzivna. To je razum-
ljivo, saj so za izgradnjo elektrarn ali postavitev omrežja potrebne večje vsote
kapitala, medtem ko za vzdrževanje in upravljanje proizvodnje ter distribuci-
je zadošča manjše število zaposlenih (Officine so jih imele okoli 100 (Banca
Commerciale Triestina, 1925, 142, 143), Soc. Elettrica Istriana okoli 30, osta-
47 Do začetka druge svetovne vojne je SELVEG posodabljal in nadgrajeval svoje omrežje in širil svo-
jo distribucijo tudi na območja Labina in Raše (za rudnik ARSA) ter Reke (AST, Schedario C. d.
C. N. 237, 29. 3. 1939, 15. 3. 1940).
48 Med osrednjimi odjemalci so bili tržaška Azienda Comunale Elettricità e Gas di Trieste, ki je
kmalu vso elektriko dobivala od SELVEG-a in je prenehala uporabljati lastno termoelektrarno,
druga podjetja za distribucijo elektrike, ki jih je SELVEG imel v lasti, kot sta Officine Elettriche
dell’Isonzo in Società Elettrica Istriana, tržaška ladjedelniška industrija, ki je tudi bila delničar v
SELVEG-u, ter ostale industrije (Banca Commerciale Triestina, 1925, 140).
128
