Page 129 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 129
industrijske panoge in podjetja
la podjetja pa verjetno v tem razponu). Investitorji so bili različnih proveni-
enc. Officine so nastale na pobudo večje skupine podjetnikov (eden od njih
je bil iz Trsta, drugi iz Vidma), SACEIO pa je ustanovil Cotonificio Triesti-
no Brunner, ki je že upravljal z dvema manjšima elektrarnama (v Stražicah
(hidroelektrarna) in v Podgori (termoelektrarna)), primarno za potrebe svo-
jih tekstilnih obratov (v Podgori in Ajdovščini) in tovarne strojev SICMAT.
Podjetje je bilo sicer ustanovljeno kot Società Anonima Costruzioni Elettri-
cità Friuli Orientale (torej SACEFO) leta 1925 s sedežem v Trstu. Že takoj
po ustanovitvi se je preimenovalo v Società Anonima Costruzioni Elettricità
Italia Orientale (SACEIO) (Archivio C. d. C. TS, N. 6107, 22. 9. 1925). Ide-
ja Brunnerjev je bila postaviti novo centralo, ki bi distribuirala elektriko tudi
po goriški občini, nekaterim bližjim industrijskim obratom, kot sta Cementi
Isonzo v Anhovem in oljarna (Oleificio Adriatico Luzzatti & C.) v Tržiču ter
po vipavski dolini proti Postojni in Št. Petru na Krasu (Banca Commerciale
Triestina, 1925, 128; Consiglio e Ufficio provinciale dell’economia di Gorizia,
1930, 74). Tržič je prišel v poštev zato, ker je Cotonificio tam že imel lastno
omrežje, s pomočjo katerega je dostavljal elektriko svojima tekstilnima obra-
toma v Romjanu (Vermegliano) pri Ronkah in v Tržiču, ter tudi drugim in-
dustrijam (kot je oljarna) na tisti lokaciji (Consiglio Provinciale dell’Econo-
mia di Trieste, 1930, 57, 58).
Po drugi strani pa je SELVEG nastal leta 1920, na temelju koncesije pod-
jetja SADE.49 To podjetje je bilo dejansko glavni koncern za proizvodnjo in
distribucijo elektrike na celotnem območju Veneta, Furlanije in Julijske kraji-
ne. Neposredno je upravljalo z več centralami (med drugimi v Čedadu in Pal-
manovi), v svoji skupini pa je imelo Società Friulana di Elettricità, s pomoč-
jo katere je distribuiralo elektriko po Furlanski provinci in naprej v Julijsko
krajino. SADE je ustanovila SELVEG s sodelovanjem velikega finančno-in-
vesticijskega sklada iz Benetk, Credito Industriale di Venezia (ta je bil glavni
delničar v škedenjski železarni v dvajsetih letih), in glavnih italijanskih »me-
šanih« bank (Banca Commerciale Italiana, Credito Italiano in Banca Italia-
na di Sconto). Koncesije in podpora »mešanih« bank so značilnosti razvoja
te industrijske panoge v Italiji v dvajsetih letih. Manjša delničarja v podjetju
sta bila ena od glavnih odjemalcev električne energije v Trstu in Tržiču, Sta-
bilimento Tecnico Triestino in Cantiere Navale Triestino. Pri ustanovitvi in
49 Ob koncu prve svetovne vojne je bilo stanje s proizvodnjo in distribucijo električne energije slabo.
Poleg skromno razširjenega omrežja so stroški obnove uničenih naprav, kot v primeru Officine
Elettriche dell’Isonzo, predstavljali glavno oviro večji uporabi elektrike v Novih provincah. Zato
je cilj novoustanovljenega podjetja SELVEG tudi bil razširiti in uveljaviti distribucijo električne
energije na prostoru Novih provinc.
129
la podjetja pa verjetno v tem razponu). Investitorji so bili različnih proveni-
enc. Officine so nastale na pobudo večje skupine podjetnikov (eden od njih
je bil iz Trsta, drugi iz Vidma), SACEIO pa je ustanovil Cotonificio Triesti-
no Brunner, ki je že upravljal z dvema manjšima elektrarnama (v Stražicah
(hidroelektrarna) in v Podgori (termoelektrarna)), primarno za potrebe svo-
jih tekstilnih obratov (v Podgori in Ajdovščini) in tovarne strojev SICMAT.
Podjetje je bilo sicer ustanovljeno kot Società Anonima Costruzioni Elettri-
cità Friuli Orientale (torej SACEFO) leta 1925 s sedežem v Trstu. Že takoj
po ustanovitvi se je preimenovalo v Società Anonima Costruzioni Elettricità
Italia Orientale (SACEIO) (Archivio C. d. C. TS, N. 6107, 22. 9. 1925). Ide-
ja Brunnerjev je bila postaviti novo centralo, ki bi distribuirala elektriko tudi
po goriški občini, nekaterim bližjim industrijskim obratom, kot sta Cementi
Isonzo v Anhovem in oljarna (Oleificio Adriatico Luzzatti & C.) v Tržiču ter
po vipavski dolini proti Postojni in Št. Petru na Krasu (Banca Commerciale
Triestina, 1925, 128; Consiglio e Ufficio provinciale dell’economia di Gorizia,
1930, 74). Tržič je prišel v poštev zato, ker je Cotonificio tam že imel lastno
omrežje, s pomočjo katerega je dostavljal elektriko svojima tekstilnima obra-
toma v Romjanu (Vermegliano) pri Ronkah in v Tržiču, ter tudi drugim in-
dustrijam (kot je oljarna) na tisti lokaciji (Consiglio Provinciale dell’Econo-
mia di Trieste, 1930, 57, 58).
Po drugi strani pa je SELVEG nastal leta 1920, na temelju koncesije pod-
jetja SADE.49 To podjetje je bilo dejansko glavni koncern za proizvodnjo in
distribucijo elektrike na celotnem območju Veneta, Furlanije in Julijske kraji-
ne. Neposredno je upravljalo z več centralami (med drugimi v Čedadu in Pal-
manovi), v svoji skupini pa je imelo Società Friulana di Elettricità, s pomoč-
jo katere je distribuiralo elektriko po Furlanski provinci in naprej v Julijsko
krajino. SADE je ustanovila SELVEG s sodelovanjem velikega finančno-in-
vesticijskega sklada iz Benetk, Credito Industriale di Venezia (ta je bil glavni
delničar v škedenjski železarni v dvajsetih letih), in glavnih italijanskih »me-
šanih« bank (Banca Commerciale Italiana, Credito Italiano in Banca Italia-
na di Sconto). Koncesije in podpora »mešanih« bank so značilnosti razvoja
te industrijske panoge v Italiji v dvajsetih letih. Manjša delničarja v podjetju
sta bila ena od glavnih odjemalcev električne energije v Trstu in Tržiču, Sta-
bilimento Tecnico Triestino in Cantiere Navale Triestino. Pri ustanovitvi in
49 Ob koncu prve svetovne vojne je bilo stanje s proizvodnjo in distribucijo električne energije slabo.
Poleg skromno razširjenega omrežja so stroški obnove uničenih naprav, kot v primeru Officine
Elettriche dell’Isonzo, predstavljali glavno oviro večji uporabi elektrike v Novih provincah. Zato
je cilj novoustanovljenega podjetja SELVEG tudi bil razširiti in uveljaviti distribucijo električne
energije na prostoru Novih provinc.
129
