Page 131 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 131
industrijske panoge in podjetja
til večjih posledic krize, ker je imel stabilno delniško strukturo (večino del-
nic je imela SADE). Koncentracija oz. integracija Società Elettrica Istria-
na in SACEIO v SELVEG v letih 1934–1935 (AST, Schedario C. d. C. N.
237, 13. 3. 1935) je bil logičen korak v času, ko je italijanska država stimulira-
nja združevanja znotraj industrijskih panog in vlaganja v nadaljnjo elektrifi-
kacijo ter predstavlja uresničitev primarnega cilja podjetja, to je postati edi-
ni distributer elektrike v Novih provincah. Z integracijo Officine Elettriche
dell’Isonzo pa je SELVEG zaključil proces koncentracije, saj je znotraj svoje-
ga podjetja razpolagal tako s proizvodnjo kot z distribucijo električne ener-
gije53. Pri tem se je še bolj okrepila vloga SADE-ja kot glavnega delničarja. Pri
teh MAR-ekonomijah oz. koncentraciji in specializaciji pa je posebnost in-
vesticija v nove elektrarne na Soči, ki jih je vodila Società Idroelettrica Gori-
ziana, sedaj v večinski lasti SADE54. Z letom 1937 se je namreč začel obsežni
projekt gradnje dveh hidroelektrarn, Sveta Lucija-Doblar in Kanal-Plava ,na
srednjem delu Soče, ki ga je nadzoroval SADE. Za Doblar poročilo SELVE-
G-a predvideva, da naj bi vstopil v uporabo že konec leta 1938, a je začel obra-
tovati šele leta 1940. Plava se je začela graditi leta 1938 in je vstopila v upora-
bo leta 1941. Obe elektrarni skupaj sta lahko zagotavljali okoli 200.000.000
kWh, ki so jih transportirali po vodih do glavnih razcepnih središč pri Op-
činah in Tržiču. Ta količina je bila, po mnenju uprave SELVEG-a, čisto do-
volj za pokritje celotne distribucije elektrike na SELVEG-ovem območju
in zato naj ne bi bilo več potrebe po transportu elektrike iz Veneta (Fegiz,
1946, 155; AST, Schedario C.d.C. N. 237, 29. 3. 1938, 29. 3. 1939). Z zaklju-
čkom gradnje se je SADE odločil za integracijo Soc. Idroelettrica Goriziana
v svojo skupino in prestrukturiranje v Azienda Idroelettrica (AST, Scheda-
rio C. d. C. N. 512, 29. 3. 1940).
46). Aprila leta 1925 pride do dviga delniškega kapitala na 12.000.000 lir, kar je povezano tako z ure-
ditvijo državnega posojila za povojno obnovo kot z investicijo SELVEG-a v nakup delnic podje-
tja, s čimer je SELVEG postal edini lastnika podjetja (z 98 % delnic) (AST, Schedario C. d. C. N.
237, 31. 3. 1925).
53 Integracija Officine Elettriche dell’Isonzo v SELVEG, ki je uradno začela veljati od 1. 1. 1937, po-
meni zaključek procesa združevanja in dokončno vzpostavitev SELVEG-a kot edinega (lokalne-
ga!) distributerja elektrike v Novih provincah. S tehničnega in administrativnega stališča združi-
tev ni predstavljala nikakršnega posebnega preloma v delovanju obeh podjetij. SELVEG je bil že
od leta 1925 skorajda edini lastnik Officineja in električno omrežje slednjega je bilo, skupaj s svoji-
mi elektrarnami v spodnjem Posočju in distribucijsko mrežo, že lep čas povezano s SELVEG-ovim
omrežjem (AST, Schedario C. d. C. N. 237, 22. 3. 1937).
54 Leta 1935 se je s prestrukturiranjem SELVEG-a spremenila tudi lastniška struktura Soc. Idroe-
lettrica Goriziana. Delež COMIT-a se je razdelil tako, da je SELVEG prevzel delež SACEIO-ja
(40 % delnic), SADE pa je dobila preostalih 20 % in je tako imela v lasti 60 % delnic (AST, Scheda-
rio C. d. C. N. 512, 30. 3. 1936).
131
til večjih posledic krize, ker je imel stabilno delniško strukturo (večino del-
nic je imela SADE). Koncentracija oz. integracija Società Elettrica Istria-
na in SACEIO v SELVEG v letih 1934–1935 (AST, Schedario C. d. C. N.
237, 13. 3. 1935) je bil logičen korak v času, ko je italijanska država stimulira-
nja združevanja znotraj industrijskih panog in vlaganja v nadaljnjo elektrifi-
kacijo ter predstavlja uresničitev primarnega cilja podjetja, to je postati edi-
ni distributer elektrike v Novih provincah. Z integracijo Officine Elettriche
dell’Isonzo pa je SELVEG zaključil proces koncentracije, saj je znotraj svoje-
ga podjetja razpolagal tako s proizvodnjo kot z distribucijo električne ener-
gije53. Pri tem se je še bolj okrepila vloga SADE-ja kot glavnega delničarja. Pri
teh MAR-ekonomijah oz. koncentraciji in specializaciji pa je posebnost in-
vesticija v nove elektrarne na Soči, ki jih je vodila Società Idroelettrica Gori-
ziana, sedaj v večinski lasti SADE54. Z letom 1937 se je namreč začel obsežni
projekt gradnje dveh hidroelektrarn, Sveta Lucija-Doblar in Kanal-Plava ,na
srednjem delu Soče, ki ga je nadzoroval SADE. Za Doblar poročilo SELVE-
G-a predvideva, da naj bi vstopil v uporabo že konec leta 1938, a je začel obra-
tovati šele leta 1940. Plava se je začela graditi leta 1938 in je vstopila v upora-
bo leta 1941. Obe elektrarni skupaj sta lahko zagotavljali okoli 200.000.000
kWh, ki so jih transportirali po vodih do glavnih razcepnih središč pri Op-
činah in Tržiču. Ta količina je bila, po mnenju uprave SELVEG-a, čisto do-
volj za pokritje celotne distribucije elektrike na SELVEG-ovem območju
in zato naj ne bi bilo več potrebe po transportu elektrike iz Veneta (Fegiz,
1946, 155; AST, Schedario C.d.C. N. 237, 29. 3. 1938, 29. 3. 1939). Z zaklju-
čkom gradnje se je SADE odločil za integracijo Soc. Idroelettrica Goriziana
v svojo skupino in prestrukturiranje v Azienda Idroelettrica (AST, Scheda-
rio C. d. C. N. 512, 29. 3. 1940).
46). Aprila leta 1925 pride do dviga delniškega kapitala na 12.000.000 lir, kar je povezano tako z ure-
ditvijo državnega posojila za povojno obnovo kot z investicijo SELVEG-a v nakup delnic podje-
tja, s čimer je SELVEG postal edini lastnika podjetja (z 98 % delnic) (AST, Schedario C. d. C. N.
237, 31. 3. 1925).
53 Integracija Officine Elettriche dell’Isonzo v SELVEG, ki je uradno začela veljati od 1. 1. 1937, po-
meni zaključek procesa združevanja in dokončno vzpostavitev SELVEG-a kot edinega (lokalne-
ga!) distributerja elektrike v Novih provincah. S tehničnega in administrativnega stališča združi-
tev ni predstavljala nikakršnega posebnega preloma v delovanju obeh podjetij. SELVEG je bil že
od leta 1925 skorajda edini lastnik Officineja in električno omrežje slednjega je bilo, skupaj s svoji-
mi elektrarnami v spodnjem Posočju in distribucijsko mrežo, že lep čas povezano s SELVEG-ovim
omrežjem (AST, Schedario C. d. C. N. 237, 22. 3. 1937).
54 Leta 1935 se je s prestrukturiranjem SELVEG-a spremenila tudi lastniška struktura Soc. Idroe-
lettrica Goriziana. Delež COMIT-a se je razdelil tako, da je SELVEG prevzel delež SACEIO-ja
(40 % delnic), SADE pa je dobila preostalih 20 % in je tako imela v lasti 60 % delnic (AST, Scheda-
rio C. d. C. N. 512, 30. 3. 1936).
131
