Page 132 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 132
industrializacija in prostor
»Manjše« ključne industrije
Gre za industrije, ki imajo določene značilnosti ključnih industrij, a te niso to-
liko izrazite, zato jih imenujemo »manjše« ključne industrije. Med njih pri-
števamo industrijo proizvodnje cementa in kovinsko ter strojno industrijo. In-
dustrija proizvodnje cementa kaže prisotnost urbanizacijskih ekonomij pri
uporabi transportne infrastrukture (glavni prometni centri so bili Trst, Pula
in Videm), visoko stopnjo kapitalske in delovne intenzivnosti, čeprav nižjo od
ključnih industrij, konstantna vlaganja v posodobitev in razširitev proizvodnje
ter uporabo električne energije. Za to industrijo so značilne tudi močne MAR-
-ekonomije, opazne tako v začetni širitvi dejavnosti z ustanavljanjem novih
podjetij kot v poznejši integraciji v večje (nacionalne) koncerne v drugi polo-
vici tridesetih letih. Razlog, zakaj smo industrijo proizvodnje cementa klasifi-
cirali kot »manjšo« ključno industrijo, je šibkejša navezanost na Trst kot pol
rasti oz. šibkejše urbanizacijske ekonomije.
Obravnavana podjetja iz kovinske in strojne industrije tudi kažejo zelo
močne urbanizacijske ekonomije preko povezave tržaškega mestnega okolja
z lokacijskimi dejavniki kapitala, trga in delovne sile, ter lokalizacijske eko-
nomije oz. koncentriranje industrije na eni lokaciji. Prav tako so zelo močne
MAR-ekonomije, torej specializacija dejavnosti. Hkrati pa so ta podjetja dos-
ti manj kapitalsko in delovno intenzivna kot ključne industrije, saj funkcioni-
rajo kot srednje velika podjetja.
Industrija gradbenih materialov – cementarne
Industrija proizvodnje cementa je največji razmah doživela v medvojnem ob-
dobju. V Videmski provinci so tedaj obstajale tri družbe, na območju Julijske
krajine pa so se tudi razvila tri podjetja, vsa tri v obliki delniške družbe, in si-
cer dve v Istrski in eno v Goriški provinci.
Zelo pomemben lokacijski dejavnik za njihov razvoj je bil dostop do su-
rovin. Vsa tri furlanska podjetja (Cementi del Friuli, Fabbriche riunite di ce-
menti e calce in Cementi del Veneto) so pridobivala kamen iz okolice Čeda-
da (Parmeggiani, 1966, 116–17), Cementi Isonzo so nastali na lokaciji, bogati
s kamnom in vodnimi viri, ki jo je pri Anhovem že pred prvo svetovno vojno
imela v lasti cementarna iz Splita,55 edino S. A. Istriana dei Cementi je nastala
na lokaciji (na enem delu puljskega Arsenala), kjer so osnovno surovino (mar-
55 Podjetje je bilo ustanovljeno 9. 8. 1919, s sedežem v Trstu in s koncesijo, ki si jo je pridobila Banca
Italiana di Sconto, ki je bila največji delničar, saj je vložila 3.770.000 od 5.000.000 lir ustanovitve-
nega kapitala. Preostali delničarji so bili podjetje »Spalato Società Anonima del Cemento Por-
tland« iz Splita (z registrirano podružnico v Trstu že pred prvo svetovno vojno) ter še dva manjša
delničarja. Namen podjetja je bil proizvodnja in prodaja cementa, za kar so od splitskega podjetja
pridobili zemljišča in pravice za izkoriščanje (kamna in vodnih virov) pri Anhovem. Proizvajali so
132
»Manjše« ključne industrije
Gre za industrije, ki imajo določene značilnosti ključnih industrij, a te niso to-
liko izrazite, zato jih imenujemo »manjše« ključne industrije. Med njih pri-
števamo industrijo proizvodnje cementa in kovinsko ter strojno industrijo. In-
dustrija proizvodnje cementa kaže prisotnost urbanizacijskih ekonomij pri
uporabi transportne infrastrukture (glavni prometni centri so bili Trst, Pula
in Videm), visoko stopnjo kapitalske in delovne intenzivnosti, čeprav nižjo od
ključnih industrij, konstantna vlaganja v posodobitev in razširitev proizvodnje
ter uporabo električne energije. Za to industrijo so značilne tudi močne MAR-
-ekonomije, opazne tako v začetni širitvi dejavnosti z ustanavljanjem novih
podjetij kot v poznejši integraciji v večje (nacionalne) koncerne v drugi polo-
vici tridesetih letih. Razlog, zakaj smo industrijo proizvodnje cementa klasifi-
cirali kot »manjšo« ključno industrijo, je šibkejša navezanost na Trst kot pol
rasti oz. šibkejše urbanizacijske ekonomije.
Obravnavana podjetja iz kovinske in strojne industrije tudi kažejo zelo
močne urbanizacijske ekonomije preko povezave tržaškega mestnega okolja
z lokacijskimi dejavniki kapitala, trga in delovne sile, ter lokalizacijske eko-
nomije oz. koncentriranje industrije na eni lokaciji. Prav tako so zelo močne
MAR-ekonomije, torej specializacija dejavnosti. Hkrati pa so ta podjetja dos-
ti manj kapitalsko in delovno intenzivna kot ključne industrije, saj funkcioni-
rajo kot srednje velika podjetja.
Industrija gradbenih materialov – cementarne
Industrija proizvodnje cementa je največji razmah doživela v medvojnem ob-
dobju. V Videmski provinci so tedaj obstajale tri družbe, na območju Julijske
krajine pa so se tudi razvila tri podjetja, vsa tri v obliki delniške družbe, in si-
cer dve v Istrski in eno v Goriški provinci.
Zelo pomemben lokacijski dejavnik za njihov razvoj je bil dostop do su-
rovin. Vsa tri furlanska podjetja (Cementi del Friuli, Fabbriche riunite di ce-
menti e calce in Cementi del Veneto) so pridobivala kamen iz okolice Čeda-
da (Parmeggiani, 1966, 116–17), Cementi Isonzo so nastali na lokaciji, bogati
s kamnom in vodnimi viri, ki jo je pri Anhovem že pred prvo svetovno vojno
imela v lasti cementarna iz Splita,55 edino S. A. Istriana dei Cementi je nastala
na lokaciji (na enem delu puljskega Arsenala), kjer so osnovno surovino (mar-
55 Podjetje je bilo ustanovljeno 9. 8. 1919, s sedežem v Trstu in s koncesijo, ki si jo je pridobila Banca
Italiana di Sconto, ki je bila največji delničar, saj je vložila 3.770.000 od 5.000.000 lir ustanovitve-
nega kapitala. Preostali delničarji so bili podjetje »Spalato Società Anonima del Cemento Por-
tland« iz Splita (z registrirano podružnico v Trstu že pred prvo svetovno vojno) ter še dva manjša
delničarja. Namen podjetja je bil proizvodnja in prodaja cementa, za kar so od splitskega podjetja
pridobili zemljišča in pravice za izkoriščanje (kamna in vodnih virov) pri Anhovem. Proizvajali so
132
