Page 134 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 134
industrializacija in prostor
tarna v Pulju je v medvojnem obdobju pokrivala okoli 10 % vseh zaposlenih v
industriji in obrti v mestu,58 medtem ko je imela SPEMA leta 1931 zaposlenih
okoli 250 delavcev (DAPA, Prefettura dell’Istria di Pola, šk. 308, fascikel X-3-
13/4, 25. 7. 1931).
Pri lokacijskem dejavniku trga lahko rečemo, da so cementarne največ
proizvajale za domači trg. Tu sta imela pomembno vlogo dva elementa: prvi
so konzorciji, v okviru katerih so si podjetja s kartelnim dogovarjanjem razde-
lila domači trg in tako lahko nastopala tudi na bolj oddaljenih krajih v Italiji
(npr. v južni Italiji),59 drugi pa je fašistična ekonomska politika v medvojnem
obdobju, ki je v drugi polovici dvajsetih let vplivala na krčenje gradbene de-
javnosti v državi, v drugi polovici tridesetih let pa preko javnih del stimulirala
domače gradbeništvo.60 Proizvodnja v cementarnah je bila namreč močno od-
visna od vitalnosti gradbeništva oz. povpraševanja po gradbenih materialih.
To je opazno predvsem pri podjetju Cementi Isonzo, ki so bili konec dvajse-
tih in v začetku tridesetih let v globoki krizi (Archivio C. d. C. TS, N. 1449,
31. 3. 1931, 23. 3. 1932). Po drugi strani pa je Istriana dei Cementi razpolagala s
širšo paleto izdelkov, s katero so lažje našli kupce in jih zato kriza v tem času
ni toliko prizadela (AST, Schedario C. d. C. N. 739, 25. 4. 1932) .
Upoštevajoč omenjene lokacijske dejavnike lahko industrijo proizvo-
dnje cementa ocenimo kot razpršeno industrijo, kjer lokalizacijske in urbani-
zacijske ekonomije niso imele večje vloge. Zelo opazne pa so MAR- in Jacobs-
-ekonomije. Pobuda za nastanek Cementi Isonzo in Istriana dei Cementi je
prišla od podjetja Spalato iz Splita, ki je pred prvo svetovno vojno transpor-
tiralo in prodajalo cement iz Splita preko Trsta v avstrijski prostor. Pri usta-
navljanju obeh podjetij je Spalato k sodelovanju privabil podjetnike in stro-
kovnjake iz Trsta (Archivio C. d. C. TS, N. 1449, 9. 8. 1919), pri čemer je
postavitev cementarne v Pulju tudi povezana z namerami fašističnega vrha po
aktiviranju industrijske dejavnosti v Pulju v dvajsetih letih.61 Podobno so tudi
58 Število zaposlenih delavcev je leta 1929 znašalo 770, leta 1930 pa 667 (DAPA, Općina Pula, 118, Le
Condizioni ..., 37).
59 Tako sta »Cementi Isonzo« in »Istriana dei Cementi« sodelovali v »Consorzio fra le fabbriche
del Veneto«, »Consorzio Tirreno Produttori Cemento« in »Consorzio Produttori Agglome-
ranti Idraulici delle Tre Venezie« (v slednjega so bila vključene tudi furlanske cementarne) (Par-
meggiani, 1966, 117).
60 »Anche le quantità di Cemento Portland collocate nel Regno con il tramite del Consorzio Pro-
duttori Leganti Idraulici delle Tre Venezie e del Consorzio Tirreno Produttori Cemento, segna-
rono un forte aumento, dovuto questo oltre che all’estensione della nostra zona d’attività all’Italia
Meridionale, anche, ed in prima linea, al merito della saggia politica del Governo Nazionale, che,
continuando il vasto programma di lavori pubblici ...« (AST, Schedario C. d. C. N. 739, 6. 4. 1935)
61 »Nell’udienza del 28 corrente mese accordata ai rappresentanti della Società Cementi Isonzo di
Trieste, S. E. il Presidente del Consiglio dei Ministri, assistito dal sottoscritto [državni podsekre-
134
tarna v Pulju je v medvojnem obdobju pokrivala okoli 10 % vseh zaposlenih v
industriji in obrti v mestu,58 medtem ko je imela SPEMA leta 1931 zaposlenih
okoli 250 delavcev (DAPA, Prefettura dell’Istria di Pola, šk. 308, fascikel X-3-
13/4, 25. 7. 1931).
Pri lokacijskem dejavniku trga lahko rečemo, da so cementarne največ
proizvajale za domači trg. Tu sta imela pomembno vlogo dva elementa: prvi
so konzorciji, v okviru katerih so si podjetja s kartelnim dogovarjanjem razde-
lila domači trg in tako lahko nastopala tudi na bolj oddaljenih krajih v Italiji
(npr. v južni Italiji),59 drugi pa je fašistična ekonomska politika v medvojnem
obdobju, ki je v drugi polovici dvajsetih let vplivala na krčenje gradbene de-
javnosti v državi, v drugi polovici tridesetih let pa preko javnih del stimulirala
domače gradbeništvo.60 Proizvodnja v cementarnah je bila namreč močno od-
visna od vitalnosti gradbeništva oz. povpraševanja po gradbenih materialih.
To je opazno predvsem pri podjetju Cementi Isonzo, ki so bili konec dvajse-
tih in v začetku tridesetih let v globoki krizi (Archivio C. d. C. TS, N. 1449,
31. 3. 1931, 23. 3. 1932). Po drugi strani pa je Istriana dei Cementi razpolagala s
širšo paleto izdelkov, s katero so lažje našli kupce in jih zato kriza v tem času
ni toliko prizadela (AST, Schedario C. d. C. N. 739, 25. 4. 1932) .
Upoštevajoč omenjene lokacijske dejavnike lahko industrijo proizvo-
dnje cementa ocenimo kot razpršeno industrijo, kjer lokalizacijske in urbani-
zacijske ekonomije niso imele večje vloge. Zelo opazne pa so MAR- in Jacobs-
-ekonomije. Pobuda za nastanek Cementi Isonzo in Istriana dei Cementi je
prišla od podjetja Spalato iz Splita, ki je pred prvo svetovno vojno transpor-
tiralo in prodajalo cement iz Splita preko Trsta v avstrijski prostor. Pri usta-
navljanju obeh podjetij je Spalato k sodelovanju privabil podjetnike in stro-
kovnjake iz Trsta (Archivio C. d. C. TS, N. 1449, 9. 8. 1919), pri čemer je
postavitev cementarne v Pulju tudi povezana z namerami fašističnega vrha po
aktiviranju industrijske dejavnosti v Pulju v dvajsetih letih.61 Podobno so tudi
58 Število zaposlenih delavcev je leta 1929 znašalo 770, leta 1930 pa 667 (DAPA, Općina Pula, 118, Le
Condizioni ..., 37).
59 Tako sta »Cementi Isonzo« in »Istriana dei Cementi« sodelovali v »Consorzio fra le fabbriche
del Veneto«, »Consorzio Tirreno Produttori Cemento« in »Consorzio Produttori Agglome-
ranti Idraulici delle Tre Venezie« (v slednjega so bila vključene tudi furlanske cementarne) (Par-
meggiani, 1966, 117).
60 »Anche le quantità di Cemento Portland collocate nel Regno con il tramite del Consorzio Pro-
duttori Leganti Idraulici delle Tre Venezie e del Consorzio Tirreno Produttori Cemento, segna-
rono un forte aumento, dovuto questo oltre che all’estensione della nostra zona d’attività all’Italia
Meridionale, anche, ed in prima linea, al merito della saggia politica del Governo Nazionale, che,
continuando il vasto programma di lavori pubblici ...« (AST, Schedario C. d. C. N. 739, 6. 4. 1935)
61 »Nell’udienza del 28 corrente mese accordata ai rappresentanti della Società Cementi Isonzo di
Trieste, S. E. il Presidente del Consiglio dei Ministri, assistito dal sottoscritto [državni podsekre-
134
