Page 135 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 135
industrijske panoge in podjetja
»Fabbriche riunite cementi e calce« iz Čedada nastale na pobudo cementne-
ga velikana iz Bergama. Vsa tri podjetja so torej nastala kot razširitev že ob-
stoječe industrijske dejavnosti, kar je primer MAR-ekonomij. Nadalje sta pri-
mera MAR-ekonomij že omenjeni konzorciji, ki so povezovali cementarne
iz Julijske krajine in Videmske province, ter proces združevanja podjetij, ki
se kaže v prevzemu Cementi Isonzo s strani podjetja iz Genove s pomočjo
IRI-ja,62 v prevzemu Istriana dei Cementi s strani podjetja iz Torina leta 1939
(S. A. Unione Cementi Marchino & Co., podjetja iz kraja Casale Monfer-
rato blizu Torina, ki postane lastnik 98,97 % delnic) (AST, C. d. C., N. 739,
31.9.1939) in v združitvi Cementi del Friuli s Cementi del Veneto, kar lahko
interpretiramo kot del fašistične politike koncentracije industrijskih podjetij
znotraj posameznih industrijskih panog v drugi polovici tridesetih let.
Prisotnost bančnega kapitala oz. investicij italijanskih »mešanih« bank
v cementarne63 in, v primeru puljske cementarne, tudi državne investicije v in-
dustrijo (preko urada Banca d’Italia za financiranje industrije – Consorzio
Sovvenzioni su Valori Industriali64) pa kažejo na prisotnost Jacobs-ekonomij.
Namen teh investicij je ravno bil posodobiti in razširiti proizvodnjo – za vse
cementarne je namreč značilno, da so intenzivno vlagale v posodabljanje pro-
dukcije.
tar pri Ministero della Marina, Sirianni, op.p.] ed alla presenza del Comm. Bartolini, delegato del
Ministero delle Finanze, fu approvato in massima lo schema di convenzione concordato tra il R.
Governo e la suddetta Società per la concessione in favore di quest’ultima 'Scoglio S. Pietro' in
Pola per impiantarvi una fabbrica di cementi.«; Mussolini v pismu od julija 1925 pravi »... per con-
correre alla rinascita industriale della Città di Pola, è mio intendimento di favorire l’impianto di
una industria privata che possa dar lavoro a molti operai ...« (Archivio Centale dello Stato, Roma,
Presidenza del Consiglio dei Ministri (Segreteria), pratica 1/1.12, fascikel 1760; fotokopije teh do-
kumentov so iz arhiva Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli Vene-
zia Giulia v Trstu, šk. 64, fascikel IV).
62 Zaradi slabega poslovanja v času velike gospodarske krize so bili Cementi Isonzo prisiljeni izpe-
ljati dokapitalizacijo. Z njo sta Banco di Roma in Credito Italiano kot glavna delničarja izgubila
nadzor nad podjetjem, saj je njun delež prevzel IRI in ga že leta 1935 predal podjetju »Eternit« iz
Genove (ta postane lastnik 95 % delnic podjetja) (ASBI, Ispettorato ..., Corda n. 100, fasc. 18, 25. 9.
1939).
63 Banco di Roma in Banca Nazionale di Credito (pozneje namesto nje nastopita Credito Italiano
in Banca Commerciale Italiana) sta bili glavna delničarja v Cementi Isonzo v letih 1925–1934 (Ban-
ca Commerciale Triestina, 1925, 222) in v Istriana dei Cementi v letih 1926–1939 (AST, Schedario
C. d. C. N. 739, 25. 5. 1927), čeprav je bil pri slednji še dolgo časa delničar tudi »matično« podjetje
Spalato.
64 Ob koncu leta 1929 je podjetju Istriana dei Cementi uspelo pridobiti posojilo v višini dveh milijo-
nov lir od puljske podružnice Banca d’Italia in še milijon in pol od Consorzio Sovvenzioni su Va-
lori Industriali. To vsoto so porabili za vzpostavitev produkcije cementa z magnezijem (»cemento
di magnesia«), za povečanje proizvodnje cementa Portland in za postavitev termoelektrične cen-
trale (AST, C. d. C., N. 739, 31. 3. 1930, 7. 3. 1933)
135
»Fabbriche riunite cementi e calce« iz Čedada nastale na pobudo cementne-
ga velikana iz Bergama. Vsa tri podjetja so torej nastala kot razširitev že ob-
stoječe industrijske dejavnosti, kar je primer MAR-ekonomij. Nadalje sta pri-
mera MAR-ekonomij že omenjeni konzorciji, ki so povezovali cementarne
iz Julijske krajine in Videmske province, ter proces združevanja podjetij, ki
se kaže v prevzemu Cementi Isonzo s strani podjetja iz Genove s pomočjo
IRI-ja,62 v prevzemu Istriana dei Cementi s strani podjetja iz Torina leta 1939
(S. A. Unione Cementi Marchino & Co., podjetja iz kraja Casale Monfer-
rato blizu Torina, ki postane lastnik 98,97 % delnic) (AST, C. d. C., N. 739,
31.9.1939) in v združitvi Cementi del Friuli s Cementi del Veneto, kar lahko
interpretiramo kot del fašistične politike koncentracije industrijskih podjetij
znotraj posameznih industrijskih panog v drugi polovici tridesetih let.
Prisotnost bančnega kapitala oz. investicij italijanskih »mešanih« bank
v cementarne63 in, v primeru puljske cementarne, tudi državne investicije v in-
dustrijo (preko urada Banca d’Italia za financiranje industrije – Consorzio
Sovvenzioni su Valori Industriali64) pa kažejo na prisotnost Jacobs-ekonomij.
Namen teh investicij je ravno bil posodobiti in razširiti proizvodnjo – za vse
cementarne je namreč značilno, da so intenzivno vlagale v posodabljanje pro-
dukcije.
tar pri Ministero della Marina, Sirianni, op.p.] ed alla presenza del Comm. Bartolini, delegato del
Ministero delle Finanze, fu approvato in massima lo schema di convenzione concordato tra il R.
Governo e la suddetta Società per la concessione in favore di quest’ultima 'Scoglio S. Pietro' in
Pola per impiantarvi una fabbrica di cementi.«; Mussolini v pismu od julija 1925 pravi »... per con-
correre alla rinascita industriale della Città di Pola, è mio intendimento di favorire l’impianto di
una industria privata che possa dar lavoro a molti operai ...« (Archivio Centale dello Stato, Roma,
Presidenza del Consiglio dei Ministri (Segreteria), pratica 1/1.12, fascikel 1760; fotokopije teh do-
kumentov so iz arhiva Istituto regionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli Vene-
zia Giulia v Trstu, šk. 64, fascikel IV).
62 Zaradi slabega poslovanja v času velike gospodarske krize so bili Cementi Isonzo prisiljeni izpe-
ljati dokapitalizacijo. Z njo sta Banco di Roma in Credito Italiano kot glavna delničarja izgubila
nadzor nad podjetjem, saj je njun delež prevzel IRI in ga že leta 1935 predal podjetju »Eternit« iz
Genove (ta postane lastnik 95 % delnic podjetja) (ASBI, Ispettorato ..., Corda n. 100, fasc. 18, 25. 9.
1939).
63 Banco di Roma in Banca Nazionale di Credito (pozneje namesto nje nastopita Credito Italiano
in Banca Commerciale Italiana) sta bili glavna delničarja v Cementi Isonzo v letih 1925–1934 (Ban-
ca Commerciale Triestina, 1925, 222) in v Istriana dei Cementi v letih 1926–1939 (AST, Schedario
C. d. C. N. 739, 25. 5. 1927), čeprav je bil pri slednji še dolgo časa delničar tudi »matično« podjetje
Spalato.
64 Ob koncu leta 1929 je podjetju Istriana dei Cementi uspelo pridobiti posojilo v višini dveh milijo-
nov lir od puljske podružnice Banca d’Italia in še milijon in pol od Consorzio Sovvenzioni su Va-
lori Industriali. To vsoto so porabili za vzpostavitev produkcije cementa z magnezijem (»cemento
di magnesia«), za povečanje proizvodnje cementa Portland in za postavitev termoelektrične cen-
trale (AST, C. d. C., N. 739, 31. 3. 1930, 7. 3. 1933)
135
