Page 136 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 136
industrializacija in prostor
Kovinska in strojna industrija
Primeri podjetij iz kovinske in strojne industrije kažejo, kako se je ta industrij-
ska panoga razvijala v soodvisnosti s podjetji iz iste ali druge panoge. Največ-
ji obrati kovinske industrije in strojne industrije v prostoru severovzhodnega
Jadrana so bile namreč ladjedelnice v Trstu, Miljah in Tržiču, s pripadajočimi
večjimi ali manjšimi delavnicami, kjer so proizvajali mehanske (stroje, turbi-
ne itd.) in električne dele (napeljave, generatorje itd.) za ladje65. Največja delav-
nica/tovarna je bila Fabbrica macchine S. Andrea, del Stabilimento Tecnico
Triestino. Tako kot se je ladjedelniška industrija začela razvijati v Trstu že glo-
boko v 19. stoletju, so skupaj z njo v mestu začele nastajati tudi neodvisne de-
lavnice. SATIMA in OMMSA (»Officine Meccaniche Metlicovitz«) sta pri-
mera podjetij, ki so se oblikovala izven sklopa ladjedelnic že v 19. stoletju, a so
za ladjedelniško industrijo opravljala izbrana naročila.66 Takšen razvoj je tipi-
čen primer lokalizacijskih ekonomij oz. Marshallove koncentracije podjetij iz
iste panoge na isti lokaciji. Za nastanek teh podjetij je bila namreč ključna lo-
kacija v urbaniziranem okolju, znotraj katerega obstaja trg oz. naročniki nji-
hovih izdelkov in storitev. V primeru lokacijskih dejavnikov surovin (železova
ruda, lito ali surovo železo) in energije (elektrika in tudi nafta) so se zanašala
na mestno dobavno mrežo. V mestu oz. Trstu so bile tudi najboljše možnosti,
da lahko najdejo kvalificirano delovno silo, primerno izobraženo za tehnolo-
ško zahtevno proizvodnjo.
Prisotnost lokalizacijskih ekonomij je pri teh podjetjih močno pove-
zana z MAR-ekonomijami. Njihova dejavnost je bila specializirana za proi-
65 Tržaška ladjedelniška industrija je bila pred prvo svetovno vojno koncentrirana v treh skupinah:
Cantiere Navale Triestino v Tržiču (ustanovljen leta 1907), last družine Cosulich, ki vodi tudi po-
morsko družbo Austro Americana, Stabilimento Tecnico Triestino, ki obsega ladjedelnici S.
Marco in S. Rocco (slednja v Miljah) ter tovarno strojev Fabbrica Macchine S. Andrea, in Arse-
nal, last Lloyd austriaco. Tržaški ladjedelniški kompleksi, s pripadajočimi tovarnami, delavnica-
mi in ostalo infrastrukturo, so leta 1910 zaposlovali okoli tretjino vseh delavcev, zaposlenih v indu-
striji in obrti v Trstu. V medvojnem obdobju je njihov delež samo rasel, tako da upravičeno veljajo
za najpomembnejšo oz. centralno industrijsko panogo v Trstu in okolici (Mellinato, 2001, 63–64,
67–70).
66 »SATIMA«, Società Anonima Triestina per l’industria meccanica, je bila ustanovljena leta 1920
s sedežem v Trstu, a obratom v Škednju (Servola). Tam naj bi leta 1924 delalo okoli 195 (Banca
Commerciale Triestina, 1925, 225) oz., po podatkih iz leta 1928, okoli 100 delavcev (Archivio C. d.
C. TS, N. 4561, leto 1928). Dejavnost podjetja je zajemala izdelavo dizelskih motorjev tipa »Sati-
ma«, pridobivanje litega železa v lastni topilnici in tudi prodajo tehnične opreme.
Podjetje pod imenom »Officine Meccaniche Metlicovitz« je bilo ustanovljeno kot družba z
omejeno odgovornostjo 5. 8. 1918 z namenom izdelave strojev in parnih kotlov ter upravljanja z
lastno livarno. S tem se je verjetno ukvarjalo v že 19. stoletju. V resnici pa je delovalo kot večja ser-
visna delavnica za popravila in izdelavo mehanskih ladijskih delov za ladijske družbe (AST, Rg C
III 51, 5. 8. 1918 in 27. 4. 1923)
136
Kovinska in strojna industrija
Primeri podjetij iz kovinske in strojne industrije kažejo, kako se je ta industrij-
ska panoga razvijala v soodvisnosti s podjetji iz iste ali druge panoge. Največ-
ji obrati kovinske industrije in strojne industrije v prostoru severovzhodnega
Jadrana so bile namreč ladjedelnice v Trstu, Miljah in Tržiču, s pripadajočimi
večjimi ali manjšimi delavnicami, kjer so proizvajali mehanske (stroje, turbi-
ne itd.) in električne dele (napeljave, generatorje itd.) za ladje65. Največja delav-
nica/tovarna je bila Fabbrica macchine S. Andrea, del Stabilimento Tecnico
Triestino. Tako kot se je ladjedelniška industrija začela razvijati v Trstu že glo-
boko v 19. stoletju, so skupaj z njo v mestu začele nastajati tudi neodvisne de-
lavnice. SATIMA in OMMSA (»Officine Meccaniche Metlicovitz«) sta pri-
mera podjetij, ki so se oblikovala izven sklopa ladjedelnic že v 19. stoletju, a so
za ladjedelniško industrijo opravljala izbrana naročila.66 Takšen razvoj je tipi-
čen primer lokalizacijskih ekonomij oz. Marshallove koncentracije podjetij iz
iste panoge na isti lokaciji. Za nastanek teh podjetij je bila namreč ključna lo-
kacija v urbaniziranem okolju, znotraj katerega obstaja trg oz. naročniki nji-
hovih izdelkov in storitev. V primeru lokacijskih dejavnikov surovin (železova
ruda, lito ali surovo železo) in energije (elektrika in tudi nafta) so se zanašala
na mestno dobavno mrežo. V mestu oz. Trstu so bile tudi najboljše možnosti,
da lahko najdejo kvalificirano delovno silo, primerno izobraženo za tehnolo-
ško zahtevno proizvodnjo.
Prisotnost lokalizacijskih ekonomij je pri teh podjetjih močno pove-
zana z MAR-ekonomijami. Njihova dejavnost je bila specializirana za proi-
65 Tržaška ladjedelniška industrija je bila pred prvo svetovno vojno koncentrirana v treh skupinah:
Cantiere Navale Triestino v Tržiču (ustanovljen leta 1907), last družine Cosulich, ki vodi tudi po-
morsko družbo Austro Americana, Stabilimento Tecnico Triestino, ki obsega ladjedelnici S.
Marco in S. Rocco (slednja v Miljah) ter tovarno strojev Fabbrica Macchine S. Andrea, in Arse-
nal, last Lloyd austriaco. Tržaški ladjedelniški kompleksi, s pripadajočimi tovarnami, delavnica-
mi in ostalo infrastrukturo, so leta 1910 zaposlovali okoli tretjino vseh delavcev, zaposlenih v indu-
striji in obrti v Trstu. V medvojnem obdobju je njihov delež samo rasel, tako da upravičeno veljajo
za najpomembnejšo oz. centralno industrijsko panogo v Trstu in okolici (Mellinato, 2001, 63–64,
67–70).
66 »SATIMA«, Società Anonima Triestina per l’industria meccanica, je bila ustanovljena leta 1920
s sedežem v Trstu, a obratom v Škednju (Servola). Tam naj bi leta 1924 delalo okoli 195 (Banca
Commerciale Triestina, 1925, 225) oz., po podatkih iz leta 1928, okoli 100 delavcev (Archivio C. d.
C. TS, N. 4561, leto 1928). Dejavnost podjetja je zajemala izdelavo dizelskih motorjev tipa »Sati-
ma«, pridobivanje litega železa v lastni topilnici in tudi prodajo tehnične opreme.
Podjetje pod imenom »Officine Meccaniche Metlicovitz« je bilo ustanovljeno kot družba z
omejeno odgovornostjo 5. 8. 1918 z namenom izdelave strojev in parnih kotlov ter upravljanja z
lastno livarno. S tem se je verjetno ukvarjalo v že 19. stoletju. V resnici pa je delovalo kot večja ser-
visna delavnica za popravila in izdelavo mehanskih ladijskih delov za ladijske družbe (AST, Rg C
III 51, 5. 8. 1918 in 27. 4. 1923)
136
