Page 161 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 161
industrijske panoge in podjetja
ščine 10. 8. 1922 je bilo sklenjeno, da »italijanski« delničarji (Società Italiana
di Credito Commerciale, Camillio Depiera, Innocente Chersich, Giovanni
Pesante) dobijo v last 59 % delnic, medtem ko preostalih 41 % ostane »ma-
džarskim« delničarjem, skoncentriranim okoli banke Banca Generale Un-
gherese di Credito in Budapest (s podružnico na Reki) (AST, Rg B IV 1, 10. 8.
1922). V skladu s spremembo lastništva podjetja je prišlo do premestitve sede-
ža podjetja z Reke v Trst (AST, Rg B IV 1, 31. 8. 1923).
Kot lahko sklepamo iz omenjenih opisov podjetij, je bila primarni lo-
kacijski dejavnik za razvoj te industrije surovina, ker so izkopavanja potekalo
tam, kjer so bila najdišča boksita. Kopi so bili razpršeni po celotni Istri, a bolj
koncentrirani okoli najdišč na območju Vižinada–Višnjan (Brtonigla pri No-
vigradu), Žminj–Sv. Petar u Šumi in Labin–Sv. Nedelja. Najaktivnejši so bili
kopi na območju Labina, kjer so izkopavala vsa štiri večja podjetja (SAMT,
SAIB, Mineraria Triestina in Società anonima per l’escavo e l’industria di mi-
nerali d’alluminio (»Società...«)).
Drugi lokacijski dejavnik, skupen omenjenim štirim podjetjem, je tran-
sport surovin do trga. Ta je potekal primarno s tovornjaki po cestah od kopov
do pristanišč (Rovinj, Novigrad, Rabac in Plomin). V primeru kopov na ob-
močju Labina so podjetja investirala v izgradnjo žičnic (SAMT)123 ali železni-
ških prog (Società anonima per l’escavo e l’industria di minerali d’allumini-
o)124 za cenejši in hitrejši transport do pristanišč – SAMT je uporabljal Rabac,
»Società ...« pa Plomin, saj je imela kope pri Sv. Nedelji, ki je bližje Plominu
kot Rabcu (Banca Commerciale Triestina, 1925, 158). Ravno transport surovi-
ne je predstavljal veliko oviro za razvoj te branže, ker so bila po eni strani za-
radi lokacij najdišč podjetja prisiljena uporabljati slabo in drago istrsko cestno
infrastrukturo.125 Po drugi strani pa niso razpolagala z velikimi vsotami druž-
benega kapitala, ki bi ga lahko investirala v druge načine transporta. Od pri-
stanišč naprej je ruda potovala po morju, po vsej verjetnosti preko italijanskih
123 »Poiché la mancanza di strade rende difficile, irregolare e quindi molto costoso il trasporto del mi-
nerale estratto, a mezzo camions, dalle cave al punto di imbarco, venne deliberato dal Consiglio
d’Amministrazione di costruire una teleferica che possa trasportare il minerale dalle cave di Al-
bona direttamente al punto d’imbarco di Rabaz. La costruzione di questa teleferica, che avrà una
lunghezza di chilometri 8.6, si rende tanto più necessaria in quanto la spesa enorme dei trasporti
effettuati a mezzo camion rendeva impossibile la concorrenza con le Società di bauxite della Ju-
goslavia e della Francia...« (Banca Commerciale Triestina, 1925, 160)
124 »Va considerato anzitutto che il trasporto del minerale prodotto dalle cave al mare non segue
ancora coi metodi più economici, quali sarebbero una teleferica od una ferrovia Decauville ed un
pontile d’imbarco a Fianona.« (AST, Rg B IV 1, 31. 8. 1923)
125 Glej poročilo o stanju industrije za leto 1930 (DAPA, Općina Pula, 118, Le Condizioni..., 30–31) in
1932 (DAPA, Općina Pula, 119, Le Condizioni ..., 24).
161
ščine 10. 8. 1922 je bilo sklenjeno, da »italijanski« delničarji (Società Italiana
di Credito Commerciale, Camillio Depiera, Innocente Chersich, Giovanni
Pesante) dobijo v last 59 % delnic, medtem ko preostalih 41 % ostane »ma-
džarskim« delničarjem, skoncentriranim okoli banke Banca Generale Un-
gherese di Credito in Budapest (s podružnico na Reki) (AST, Rg B IV 1, 10. 8.
1922). V skladu s spremembo lastništva podjetja je prišlo do premestitve sede-
ža podjetja z Reke v Trst (AST, Rg B IV 1, 31. 8. 1923).
Kot lahko sklepamo iz omenjenih opisov podjetij, je bila primarni lo-
kacijski dejavnik za razvoj te industrije surovina, ker so izkopavanja potekalo
tam, kjer so bila najdišča boksita. Kopi so bili razpršeni po celotni Istri, a bolj
koncentrirani okoli najdišč na območju Vižinada–Višnjan (Brtonigla pri No-
vigradu), Žminj–Sv. Petar u Šumi in Labin–Sv. Nedelja. Najaktivnejši so bili
kopi na območju Labina, kjer so izkopavala vsa štiri večja podjetja (SAMT,
SAIB, Mineraria Triestina in Società anonima per l’escavo e l’industria di mi-
nerali d’alluminio (»Società...«)).
Drugi lokacijski dejavnik, skupen omenjenim štirim podjetjem, je tran-
sport surovin do trga. Ta je potekal primarno s tovornjaki po cestah od kopov
do pristanišč (Rovinj, Novigrad, Rabac in Plomin). V primeru kopov na ob-
močju Labina so podjetja investirala v izgradnjo žičnic (SAMT)123 ali železni-
ških prog (Società anonima per l’escavo e l’industria di minerali d’allumini-
o)124 za cenejši in hitrejši transport do pristanišč – SAMT je uporabljal Rabac,
»Società ...« pa Plomin, saj je imela kope pri Sv. Nedelji, ki je bližje Plominu
kot Rabcu (Banca Commerciale Triestina, 1925, 158). Ravno transport surovi-
ne je predstavljal veliko oviro za razvoj te branže, ker so bila po eni strani za-
radi lokacij najdišč podjetja prisiljena uporabljati slabo in drago istrsko cestno
infrastrukturo.125 Po drugi strani pa niso razpolagala z velikimi vsotami druž-
benega kapitala, ki bi ga lahko investirala v druge načine transporta. Od pri-
stanišč naprej je ruda potovala po morju, po vsej verjetnosti preko italijanskih
123 »Poiché la mancanza di strade rende difficile, irregolare e quindi molto costoso il trasporto del mi-
nerale estratto, a mezzo camions, dalle cave al punto di imbarco, venne deliberato dal Consiglio
d’Amministrazione di costruire una teleferica che possa trasportare il minerale dalle cave di Al-
bona direttamente al punto d’imbarco di Rabaz. La costruzione di questa teleferica, che avrà una
lunghezza di chilometri 8.6, si rende tanto più necessaria in quanto la spesa enorme dei trasporti
effettuati a mezzo camion rendeva impossibile la concorrenza con le Società di bauxite della Ju-
goslavia e della Francia...« (Banca Commerciale Triestina, 1925, 160)
124 »Va considerato anzitutto che il trasporto del minerale prodotto dalle cave al mare non segue
ancora coi metodi più economici, quali sarebbero una teleferica od una ferrovia Decauville ed un
pontile d’imbarco a Fianona.« (AST, Rg B IV 1, 31. 8. 1923)
125 Glej poročilo o stanju industrije za leto 1930 (DAPA, Općina Pula, 118, Le Condizioni..., 30–31) in
1932 (DAPA, Općina Pula, 119, Le Condizioni ..., 24).
161
