Page 162 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 162
industrializacija in prostor
pristanišč (tržaško pristanišče ni sodelovalo pri tem) do mednarodnih ali do-
mačih klientov.
Mednarodni klienti so bili v državah, ki so imele tehnološko in produk-
cijsko zelo razvite industrije predelave kovin, kot je Nemčija, ali pa so šle skozi
intenzivno industrializacijo v medvojnem obdobju, kot sta Norveška in ZDA
(glej Berend, 2006). Nemčija je bila za obe največji delniški družbi (SAMT
in Società anonima per l’escavo e l’industria di minerali d’alluminio) glavni
tuji trg, pri čemer je izvoz SAMT-a v Nemčijo tudi v drugi polovici tridese-
tih let126 nedvomno povezan z dobrim političnim in gospodarskim sodelova-
njem med njo in Italijo. To pa je tudi čas pomembnega preobrata v prido-
bivanju istrskega boksita. Glavni konkurent istrskemu boksitu na domačem
in mednarodnem trgu je bila namreč bila, pozneje in v manjši meri tudi Ju-
goslavija in Madžarska.127 Italijanska avtarkična ekonomska politika je že od
leta 1934 dalje težila k omejevanju uvoza boksita iz tujine in nadomeščanju z
domačim boksitom. Če k temu prištejemo še stimuliranje domače produkci-
je aluminija (v Portu Margheri, Roveretu in Bolzanu), ni presenetljivo, da je
SAMT ob koncu tridesetih let dobavljal večinski del svoje proizvodnje boksi-
ta italijanski industriji aluminija,128 zaradi bližine verjetno največ tovarnam v
Portu Margheri129.
Pri procesu izkopavanja boksita lahko opazimo, da podjetja niso toliko
vlagala v tehnološko napredne stroje ali opremo, temveč v zemljišča, osnovno
opremo za kopanje in čiščenje rude ter v transportna sredstva. Večji investi-
ciji sta bili, kot smo omenili zgoraj, le žičnica (SAMT) in železnica (»Società
...«). Premosorazmerno lahko sklepamo, da so kot delavce zaposlovala lokal-
ne kmete oz. nekvalificirano delovno silo. Sicer je število zaposlenih delavcev
126 »Le maggiori richieste furono più importanti specialmente da parte della Germania. Gli altri
paesi ritirarono bauxite dall’Italia fino alla data d’inizio delle inique sanzioni ...« (AST, Rg B III
148, 24. 3. 1936)
127 DAPA, Općina Pula, 118, Le Condizioni ..., 30; DAPA, Općina Pula, 119, Le Condizioni ..., 37
128 Produkcija boksita je leta 1937 znašala skorajda dvakrat več kot leto prej (206.285 ton, kar je 2/3 ce-
lotne produkcije boksita v Istri po podatku iz Censimento industriale e commerciale za to leto).
Ta dvig gre na račun velikanskega domačega povpraševanja v primerjavi z letom 1936. Izvoz v tu-
jino (Nemčija in Norveška) je bil malce manjši kot prejšnja leta, a vseeno pomemben zaradi višjih
cen, ki jih je boksit dosegal v tujini. Učinek fašistične avtarkične politike v tem času je viden v raz-
merju med prodajo v tujino in na domači trg – leta 1936 je podjetje izvozilo približno 2/3 rude v tu-
jino in 1/3 na domači trg, leto pozneje pa 2/3 na domači trg in 1/3 v tujino (AST, Rg B III 148, 31. 3.
1938).
129 V Porto Marghera pri Benetkah sta obstajali tovarni aluminija Società alluminio veneto anonima,
last skupine Aiag-Alusuisse iz Švice, ki je bila povezana z Giuseppe Volpijem, in Industria nazio-
nale dell’alluminio, last kemičnega giganta Montecatini. Glavne tovarne so bile še tovarna Mori,
takisto last Montecatinija, v Roveretu (Petri, 2008, 22, 23; Petrungaro, 2008, 204; DAPA, Općina
Pula, 118, Le Condizioni ..., 32) in obrati v Bolzanu (Bonoldi in Petri, 2009).
162
pristanišč (tržaško pristanišče ni sodelovalo pri tem) do mednarodnih ali do-
mačih klientov.
Mednarodni klienti so bili v državah, ki so imele tehnološko in produk-
cijsko zelo razvite industrije predelave kovin, kot je Nemčija, ali pa so šle skozi
intenzivno industrializacijo v medvojnem obdobju, kot sta Norveška in ZDA
(glej Berend, 2006). Nemčija je bila za obe največji delniški družbi (SAMT
in Società anonima per l’escavo e l’industria di minerali d’alluminio) glavni
tuji trg, pri čemer je izvoz SAMT-a v Nemčijo tudi v drugi polovici tridese-
tih let126 nedvomno povezan z dobrim političnim in gospodarskim sodelova-
njem med njo in Italijo. To pa je tudi čas pomembnega preobrata v prido-
bivanju istrskega boksita. Glavni konkurent istrskemu boksitu na domačem
in mednarodnem trgu je bila namreč bila, pozneje in v manjši meri tudi Ju-
goslavija in Madžarska.127 Italijanska avtarkična ekonomska politika je že od
leta 1934 dalje težila k omejevanju uvoza boksita iz tujine in nadomeščanju z
domačim boksitom. Če k temu prištejemo še stimuliranje domače produkci-
je aluminija (v Portu Margheri, Roveretu in Bolzanu), ni presenetljivo, da je
SAMT ob koncu tridesetih let dobavljal večinski del svoje proizvodnje boksi-
ta italijanski industriji aluminija,128 zaradi bližine verjetno največ tovarnam v
Portu Margheri129.
Pri procesu izkopavanja boksita lahko opazimo, da podjetja niso toliko
vlagala v tehnološko napredne stroje ali opremo, temveč v zemljišča, osnovno
opremo za kopanje in čiščenje rude ter v transportna sredstva. Večji investi-
ciji sta bili, kot smo omenili zgoraj, le žičnica (SAMT) in železnica (»Società
...«). Premosorazmerno lahko sklepamo, da so kot delavce zaposlovala lokal-
ne kmete oz. nekvalificirano delovno silo. Sicer je število zaposlenih delavcev
126 »Le maggiori richieste furono più importanti specialmente da parte della Germania. Gli altri
paesi ritirarono bauxite dall’Italia fino alla data d’inizio delle inique sanzioni ...« (AST, Rg B III
148, 24. 3. 1936)
127 DAPA, Općina Pula, 118, Le Condizioni ..., 30; DAPA, Općina Pula, 119, Le Condizioni ..., 37
128 Produkcija boksita je leta 1937 znašala skorajda dvakrat več kot leto prej (206.285 ton, kar je 2/3 ce-
lotne produkcije boksita v Istri po podatku iz Censimento industriale e commerciale za to leto).
Ta dvig gre na račun velikanskega domačega povpraševanja v primerjavi z letom 1936. Izvoz v tu-
jino (Nemčija in Norveška) je bil malce manjši kot prejšnja leta, a vseeno pomemben zaradi višjih
cen, ki jih je boksit dosegal v tujini. Učinek fašistične avtarkične politike v tem času je viden v raz-
merju med prodajo v tujino in na domači trg – leta 1936 je podjetje izvozilo približno 2/3 rude v tu-
jino in 1/3 na domači trg, leto pozneje pa 2/3 na domači trg in 1/3 v tujino (AST, Rg B III 148, 31. 3.
1938).
129 V Porto Marghera pri Benetkah sta obstajali tovarni aluminija Società alluminio veneto anonima,
last skupine Aiag-Alusuisse iz Švice, ki je bila povezana z Giuseppe Volpijem, in Industria nazio-
nale dell’alluminio, last kemičnega giganta Montecatini. Glavne tovarne so bile še tovarna Mori,
takisto last Montecatinija, v Roveretu (Petri, 2008, 22, 23; Petrungaro, 2008, 204; DAPA, Općina
Pula, 118, Le Condizioni ..., 32) in obrati v Bolzanu (Bonoldi in Petri, 2009).
162
