Page 163 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 163
industrijske panoge in podjetja
predstavljalo okoli 5 % vseh zaposlenih v industriji in obrti v Istrski provin-
ci, če primerjamo oceno istrske trgovinske in industrijske zbornice (Camera
di Commercio oz. Consiglio provinciale dell’economia corporativa) za leto
1929/1930 z oceno državnega Censimento industriale e commerciale iz leta
1927. To je mogoče malo, toda industrija izkopavanja boksita je bila, po številu
zaposlenih delavcev, druga največja rudarska dejavnost v provinci (za izkopa-
vanjem premoga). Pri tem je imel SAMT zaposlenih okoli 400 delavcev, kar
predstavlja okoli 40 % vseh zaposlenih v tej panogi v Istri tega leta, »Società
...« pa okoli 150 (DAPA, Općina Pula, 118, Le Condizioni ..., 30–32).
Lokacijski dejavniki, ki so vplivali na nastanek in formiranje industrije
pridobivanja boksita, niso favorizirali koncentriranja obratov oz. kopov. Tako
ne moremo govoriti o prisotnosti lokalizacijskih ekonomij. Na prvi pogled se
zdi, da bi podjetja lahko sodelovala pri transportu iz kopov pri Labinu. Toda
SAMT je, po integraciji SAIB-a in Minerarie leta 1930, uporabljal pristani-
šča Rabac, Rovinj in Novigrad, »Società ...« pa pristanišče Plomin. ARSA,
s katero je Mineraria sodelovala v dvajsetih letih, pa je imela svoja pristanišča
v Štalijah in Bršici. Vsa omenjena pristanišča so se resda nahajala v dokajšnji
medsebojni bližini, vendar to ne pomeni, da so bila med seboj tudi kakorko-
li povezana.
Vsa podjetja so imela svoj sedež v Trstu. Toda podjetniške pobude in ka-
pital so prihajale iz različnih koncev. Pri dveh največjih podjetjih, SAMT-u
in »Società ...«, je pri ustanovitvi in začetnem razvoju sodeloval bančni ka-
pital (Banca Commerciale Triestina za SAMT in Banca Generale Unghere-
se di Credito iz Budimpešte oz. z Reke za »Società ...«). Prav tako so pri obeh
imeli vodilno vlogo delničarji oz. upravniki, ki niso bili iz Trsta. SAMT je
bil namreč od leta 1926 dalje v lasti kanadskega podjetja »Aluminium Ltd.«
iz Toronta v Kanadi AST, Rg B III 148, 31. 3. 1930), pri upravljanju »Società
...« pa sta sodelovali dve skupini: tržaško-istrska ter reško-madžarska. Prva si
je pridobila primat v času »podržavljenja« podjetja, pri čemer je imela pod-
poro banke Banca Commerciale Italiana oz. njene Società Italiana di Credito
Commerciale. Druga pa je imela ob ustanovitvi podjetja v lasti najdišča boksi-
ta, pozneje pa prispevala znanje oz. poslovne vezi. Prava tržaška podjetniška
pobuda je bil Sindacato Minerario Italiano per la Venezia Giulia Società Ano-
nima, ki je razpolagal z znanjem in kapitalom za ustanovitev SAIB-a. Dru-
ga pomembna podjetniška pobuda iz Trsta je bila investicija Brunnerjev in
njihove ARSE v Minerarii. Pri obeh podjetjih lahko opazimo še sodelovanje
(kot družabnikov) različnih trgovcev, podjetnikov ali advokatov, tako iz Tr-
sta, z Reke, Dunaja kot iz »stare« Italije. Lahko sklepamo, da je bila ta indu-
163
predstavljalo okoli 5 % vseh zaposlenih v industriji in obrti v Istrski provin-
ci, če primerjamo oceno istrske trgovinske in industrijske zbornice (Camera
di Commercio oz. Consiglio provinciale dell’economia corporativa) za leto
1929/1930 z oceno državnega Censimento industriale e commerciale iz leta
1927. To je mogoče malo, toda industrija izkopavanja boksita je bila, po številu
zaposlenih delavcev, druga največja rudarska dejavnost v provinci (za izkopa-
vanjem premoga). Pri tem je imel SAMT zaposlenih okoli 400 delavcev, kar
predstavlja okoli 40 % vseh zaposlenih v tej panogi v Istri tega leta, »Società
...« pa okoli 150 (DAPA, Općina Pula, 118, Le Condizioni ..., 30–32).
Lokacijski dejavniki, ki so vplivali na nastanek in formiranje industrije
pridobivanja boksita, niso favorizirali koncentriranja obratov oz. kopov. Tako
ne moremo govoriti o prisotnosti lokalizacijskih ekonomij. Na prvi pogled se
zdi, da bi podjetja lahko sodelovala pri transportu iz kopov pri Labinu. Toda
SAMT je, po integraciji SAIB-a in Minerarie leta 1930, uporabljal pristani-
šča Rabac, Rovinj in Novigrad, »Società ...« pa pristanišče Plomin. ARSA,
s katero je Mineraria sodelovala v dvajsetih letih, pa je imela svoja pristanišča
v Štalijah in Bršici. Vsa omenjena pristanišča so se resda nahajala v dokajšnji
medsebojni bližini, vendar to ne pomeni, da so bila med seboj tudi kakorko-
li povezana.
Vsa podjetja so imela svoj sedež v Trstu. Toda podjetniške pobude in ka-
pital so prihajale iz različnih koncev. Pri dveh največjih podjetjih, SAMT-u
in »Società ...«, je pri ustanovitvi in začetnem razvoju sodeloval bančni ka-
pital (Banca Commerciale Triestina za SAMT in Banca Generale Unghere-
se di Credito iz Budimpešte oz. z Reke za »Società ...«). Prav tako so pri obeh
imeli vodilno vlogo delničarji oz. upravniki, ki niso bili iz Trsta. SAMT je
bil namreč od leta 1926 dalje v lasti kanadskega podjetja »Aluminium Ltd.«
iz Toronta v Kanadi AST, Rg B III 148, 31. 3. 1930), pri upravljanju »Società
...« pa sta sodelovali dve skupini: tržaško-istrska ter reško-madžarska. Prva si
je pridobila primat v času »podržavljenja« podjetja, pri čemer je imela pod-
poro banke Banca Commerciale Italiana oz. njene Società Italiana di Credito
Commerciale. Druga pa je imela ob ustanovitvi podjetja v lasti najdišča boksi-
ta, pozneje pa prispevala znanje oz. poslovne vezi. Prava tržaška podjetniška
pobuda je bil Sindacato Minerario Italiano per la Venezia Giulia Società Ano-
nima, ki je razpolagal z znanjem in kapitalom za ustanovitev SAIB-a. Dru-
ga pomembna podjetniška pobuda iz Trsta je bila investicija Brunnerjev in
njihove ARSE v Minerarii. Pri obeh podjetjih lahko opazimo še sodelovanje
(kot družabnikov) različnih trgovcev, podjetnikov ali advokatov, tako iz Tr-
sta, z Reke, Dunaja kot iz »stare« Italije. Lahko sklepamo, da je bila ta indu-
163
