Page 164 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 164
industrializacija in prostor
strijska dejavnost, ker ni bila toliko kapitalsko intenzivna, privlačna za različ-
ne tipe investicij iz različnih krajev (skupaj gledano jih je največ bilo iz Trsta).
To je primer Jacobs-ekonomij. Nadalje lahko prisotnost teh ekonomij opazi-
mo pri investicijah Brunnerjev, ki so sicer v dvajsetih letih vodili ogromen in-
dustrijsko-trgovinski koncern na relaciji Trst–Gorica, a so vlagali v razvoj in-
dustrije izkopavanja premoga (ARSA) in boksita (Mineraria) v Istri.
Za MAR-ekonomije imamo več primerov. Prvi primer je nastanek in ra-
zvoj SAIB-a z znanjem in kapitalom, ki ga je imel Sindacato Minerario Italia-
no per la Venezia Giulia Società Anonima. Sem lahko prištejemo tudi sodelo-
vanje inženirja Slocovicha pri ustanovitvi Minerarie in poslovno sodelovanje
z ARSO. Drugi in najpomembnejši primer je združitev SAMT-a s SAIB-
-om in Minerario. Ta se je zgodila na izrednem zasedanju generalne skupšči-
ne SAMT-a 11. 6. 1930, ko je bil sprejet predlog za združitev SAMT-a z obema
manjšima podjetjema, ki sta tudi imeli svoje kope v Istri. Združitev in posle-
dična inkorporacija obeh podjetij v SAMT je bila videna kot priložnost za
konsolidacijo in razvoj ob začetku velike gospodarske krize.130 Gre za primer
horizontalne integracije podjetij v isti panogi, saj je bil osnovni namen te in-
tegracije koncentracija obstoječih kopov in najdišč v okviru enega lastnika,
SAMT-a.
Pridobivanje silicija, svinca in cinka ter živega srebra
Preostali rudarski obrati na območju severovzhodnega Jadrana so bili prav
tako vezani na nahajališča surovin. Pridobivanje silicijevega peska oz. silicija
(italijansko sabbia silicea ali saldame) je bilo aktivno na območju okoli Pulja
(Žminj, Svetvinčenat, Vodnjan). Pred prvo svetovno vojno so istrski silicijev
pesek uporabljali v steklarnah v Muranu in v steklarni v Piranu, ki je delovala
do leta 1910 (ACS, PCM, šk. 695, fasc. 2746). Po vojni je pridobivanje silicije-
vega peska skorajda povsem zamrlo, saj se je ohranilo le v manjši meri za potre-
be muranskih steklarn. Dejavnost izkopavanja silicijevega peska je tako miro-
vala do začetka tridesetih let, ko je leta 1931 podjetje Società Anonima Materie
Prime (S. A. M. P.) iz Milana začelo s prvimi študijami o pridobivanju silicije-
vega peska na najdiščih pri Vodnjanu. Konec leta 1932 so začeli z izkopavanji.
Odjemalci so bile steklarne na območju Veneta in Lombardije, a tudi kemična
industrija v Portu Margheri (DAPA, Općina Pula, 118, Le condizioni ..., 25).
Septembra naslednjega leta je milansko podjetje ustanovilo S. A. Silice Istria-
na (S. A. S. I.) s sedežem v Pulju. Leta 1935 je podjetje Silice Istriana zaprosi-
130 »L’Assemblea generale straordinaria della 'S.A.M.T.' Società Anonima Mineraria Triestina, udite
ed approvato le comunicazioni del Consiglio per la parte relativa alla fusione mediante incorpo-
razione della 'S.A.I.B.' Società Anonima Italiana Bauxiti in Trieste e della 'Mineraria Triestina' So-
cietà a garanzia limitata pure in Trieste ...« (AST, Rg B III 148 11. 6. 1930)
164
strijska dejavnost, ker ni bila toliko kapitalsko intenzivna, privlačna za različ-
ne tipe investicij iz različnih krajev (skupaj gledano jih je največ bilo iz Trsta).
To je primer Jacobs-ekonomij. Nadalje lahko prisotnost teh ekonomij opazi-
mo pri investicijah Brunnerjev, ki so sicer v dvajsetih letih vodili ogromen in-
dustrijsko-trgovinski koncern na relaciji Trst–Gorica, a so vlagali v razvoj in-
dustrije izkopavanja premoga (ARSA) in boksita (Mineraria) v Istri.
Za MAR-ekonomije imamo več primerov. Prvi primer je nastanek in ra-
zvoj SAIB-a z znanjem in kapitalom, ki ga je imel Sindacato Minerario Italia-
no per la Venezia Giulia Società Anonima. Sem lahko prištejemo tudi sodelo-
vanje inženirja Slocovicha pri ustanovitvi Minerarie in poslovno sodelovanje
z ARSO. Drugi in najpomembnejši primer je združitev SAMT-a s SAIB-
-om in Minerario. Ta se je zgodila na izrednem zasedanju generalne skupšči-
ne SAMT-a 11. 6. 1930, ko je bil sprejet predlog za združitev SAMT-a z obema
manjšima podjetjema, ki sta tudi imeli svoje kope v Istri. Združitev in posle-
dična inkorporacija obeh podjetij v SAMT je bila videna kot priložnost za
konsolidacijo in razvoj ob začetku velike gospodarske krize.130 Gre za primer
horizontalne integracije podjetij v isti panogi, saj je bil osnovni namen te in-
tegracije koncentracija obstoječih kopov in najdišč v okviru enega lastnika,
SAMT-a.
Pridobivanje silicija, svinca in cinka ter živega srebra
Preostali rudarski obrati na območju severovzhodnega Jadrana so bili prav
tako vezani na nahajališča surovin. Pridobivanje silicijevega peska oz. silicija
(italijansko sabbia silicea ali saldame) je bilo aktivno na območju okoli Pulja
(Žminj, Svetvinčenat, Vodnjan). Pred prvo svetovno vojno so istrski silicijev
pesek uporabljali v steklarnah v Muranu in v steklarni v Piranu, ki je delovala
do leta 1910 (ACS, PCM, šk. 695, fasc. 2746). Po vojni je pridobivanje silicije-
vega peska skorajda povsem zamrlo, saj se je ohranilo le v manjši meri za potre-
be muranskih steklarn. Dejavnost izkopavanja silicijevega peska je tako miro-
vala do začetka tridesetih let, ko je leta 1931 podjetje Società Anonima Materie
Prime (S. A. M. P.) iz Milana začelo s prvimi študijami o pridobivanju silicije-
vega peska na najdiščih pri Vodnjanu. Konec leta 1932 so začeli z izkopavanji.
Odjemalci so bile steklarne na območju Veneta in Lombardije, a tudi kemična
industrija v Portu Margheri (DAPA, Općina Pula, 118, Le condizioni ..., 25).
Septembra naslednjega leta je milansko podjetje ustanovilo S. A. Silice Istria-
na (S. A. S. I.) s sedežem v Pulju. Leta 1935 je podjetje Silice Istriana zaprosi-
130 »L’Assemblea generale straordinaria della 'S.A.M.T.' Società Anonima Mineraria Triestina, udite
ed approvato le comunicazioni del Consiglio per la parte relativa alla fusione mediante incorpo-
razione della 'S.A.I.B.' Società Anonima Italiana Bauxiti in Trieste e della 'Mineraria Triestina' So-
cietà a garanzia limitata pure in Trieste ...« (AST, Rg B III 148 11. 6. 1930)
164
