Page 192 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 192
industrializacija in prostor
strializacije in konstrukcija industrijskega skeleta v obravnavanem prostoru
nista drastično spremenila. Sočasno z omenjenimi prelomi in kontinuitetami
pa se, s krepitvijo obstoječih in vzpostavljanjem novih poslovnih, prometnih
in trgovinskih povezav z najbližjo Videmsko provinco ter z obračanjem neka-
terih analiziranih industrij na italijanski trg začne proces postopne integraci-
je gospodarstva Julijske krajine v ekonomsko tkivo Italije.
Prva svetovna vojna (seveda) torej ni uničila podjetniške aktivnosti na
obravnavanem območju. Od 63 podjetij, ustanovljenih pred prvo svetovno
vojno, jih je vsaj 35 nadaljevalo s svojo dejavnostjo po vojni (tudi pod drugim
imenom ali lastniki). V obdobju med obema vojnama pa je bilo ustanovljenih
47 novih podjetij in to v industrijah, ki prej skorajda niso obstajale (industrija
pridobivanja in distribucije električne energije, industrija proizvodnje cemen-
ta, industrija pridobivanja boksita in silicija).
O vplivu prve svetovne vojne na tržaško ekonomijo obstajajo v literatu-
ri deljena mnenja. Sapelli trdi, da se je ekonomska in politična pozicija Trsta
po vojni drastična spremenila (Sapelli, 1990). Po njegovem mnenju se je v toku
19. stoletja okoli Trsta ustvaril lokalni ekonomski sistem (sistema economico
locale) s specifičnimi socialnimi in ekonomskimi značilnostmi, kot so razvija-
nje in širjenje znanja, tehnologij in specifičnih oblik industrijske produkcije,
prenosi kapitala ter migracije prebivalstva. Center proizvodnih, trgovinskih
in finančnih aktivnosti tega sistema je bilo mesto Trst oz. tržaško pristanišče,
pri čemer so bile protagonisti in nosilci ekonomskih gibanj tržaške ekonom-
ske elite. Sapelli se sprašuje, ali sta delovanje in strategije preživetja teh elit
po vojni pomenili bistveno spremembo narave lokalnega ekonomskega siste-
ma. Njegov argument je, da so slabitev pozicije Trsta kot tranzitnega središ-
ča za promet z bivšim avstro-ogrskim prostorom in prihod »eksogenih« sil
v prostor severovzhodnega Jadrana (podjetniki, banke in politične figure iz
»stare« Italije, v povezavi s fašističnim državnim aparatom) privedli do za-
menjave »starih« elit z »novimi«, politično-ekonomskimi elitami. Te pa so
odločilno vplivale na postopno razpadanje glavnih dejavnosti sistema, kar je,
po njegovem mnenju, vodilo v počasen propad celotnega sistema.
Kot je argumentirala že Anna Millo (Millo, 1989) in je zdaj pokaza-
la tudi naša analiza, je po prvi svetovni vojni definitivno mogoče govoriti o
ključnih spremembah, ki so doletele tržaško ekonomijo in njene ekonomske
elite, a tudi celotno strukturo industrije v prostoru severovzhodnega Jadra-
na. Vendar se zdi, da vojna sama ni bila tako velika prelomnica, kot jo pred-
stavlja Sapelli. To je tudi argument Rofla Petrija, ki skupaj z Lauro Cerasi in
Stefanom Petrungarom podaja nove in aktualne poglede na stanje tržaškega,
192
strializacije in konstrukcija industrijskega skeleta v obravnavanem prostoru
nista drastično spremenila. Sočasno z omenjenimi prelomi in kontinuitetami
pa se, s krepitvijo obstoječih in vzpostavljanjem novih poslovnih, prometnih
in trgovinskih povezav z najbližjo Videmsko provinco ter z obračanjem neka-
terih analiziranih industrij na italijanski trg začne proces postopne integraci-
je gospodarstva Julijske krajine v ekonomsko tkivo Italije.
Prva svetovna vojna (seveda) torej ni uničila podjetniške aktivnosti na
obravnavanem območju. Od 63 podjetij, ustanovljenih pred prvo svetovno
vojno, jih je vsaj 35 nadaljevalo s svojo dejavnostjo po vojni (tudi pod drugim
imenom ali lastniki). V obdobju med obema vojnama pa je bilo ustanovljenih
47 novih podjetij in to v industrijah, ki prej skorajda niso obstajale (industrija
pridobivanja in distribucije električne energije, industrija proizvodnje cemen-
ta, industrija pridobivanja boksita in silicija).
O vplivu prve svetovne vojne na tržaško ekonomijo obstajajo v literatu-
ri deljena mnenja. Sapelli trdi, da se je ekonomska in politična pozicija Trsta
po vojni drastična spremenila (Sapelli, 1990). Po njegovem mnenju se je v toku
19. stoletja okoli Trsta ustvaril lokalni ekonomski sistem (sistema economico
locale) s specifičnimi socialnimi in ekonomskimi značilnostmi, kot so razvija-
nje in širjenje znanja, tehnologij in specifičnih oblik industrijske produkcije,
prenosi kapitala ter migracije prebivalstva. Center proizvodnih, trgovinskih
in finančnih aktivnosti tega sistema je bilo mesto Trst oz. tržaško pristanišče,
pri čemer so bile protagonisti in nosilci ekonomskih gibanj tržaške ekonom-
ske elite. Sapelli se sprašuje, ali sta delovanje in strategije preživetja teh elit
po vojni pomenili bistveno spremembo narave lokalnega ekonomskega siste-
ma. Njegov argument je, da so slabitev pozicije Trsta kot tranzitnega središ-
ča za promet z bivšim avstro-ogrskim prostorom in prihod »eksogenih« sil
v prostor severovzhodnega Jadrana (podjetniki, banke in politične figure iz
»stare« Italije, v povezavi s fašističnim državnim aparatom) privedli do za-
menjave »starih« elit z »novimi«, politično-ekonomskimi elitami. Te pa so
odločilno vplivale na postopno razpadanje glavnih dejavnosti sistema, kar je,
po njegovem mnenju, vodilo v počasen propad celotnega sistema.
Kot je argumentirala že Anna Millo (Millo, 1989) in je zdaj pokaza-
la tudi naša analiza, je po prvi svetovni vojni definitivno mogoče govoriti o
ključnih spremembah, ki so doletele tržaško ekonomijo in njene ekonomske
elite, a tudi celotno strukturo industrije v prostoru severovzhodnega Jadra-
na. Vendar se zdi, da vojna sama ni bila tako velika prelomnica, kot jo pred-
stavlja Sapelli. To je tudi argument Rofla Petrija, ki skupaj z Lauro Cerasi in
Stefanom Petrungarom podaja nove in aktualne poglede na stanje tržaškega,
192
