Page 26 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 26
industrializacija in prostor
dar je v tem primeru povezanost med industrijskim območjem in periferijo
oz. med Avstrijo in Madžarsko pomenila tudi veliko stopnjo ekonomske so-
odvisnosti med obema. Habsburška monarhija je bila namreč pred prvo sve-
tovno vojno dodobra na poti ekonomske integracije obeh polovic v eno celo-
to (Good, 1984, 124). Ta konstantna razlika v stopnji industrializacije, a tudi
postopna ekonomska integracija med Avstrijo in Madžarsko je, po eni stra-
ni, specifična značilnost Habsburške monarhije v procesu industrializacije v
Evropi. Po drugi strani pa odraža že omenjeni generalni razkorak v Evropi
med industrializiranim centrom in neindustrializirano periferijo.
Značilnosti procesa industrializacije avstrijskega dela Avstro-Ogrske od
osemdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne so bile širitev in uveljavi-
tev novih tehnoloških procesov v proizvodnji, koncentracija proizvodnje in
prodaje ter oblikovanje močnih regionalnih industrijskih središč. Obdobje
ekonomske konjunkture v Evropi, povezano s širjenjem mednarodne trgovi-
ne, krepitvijo kapitalskih tokov in stabilizacijo valut na zlatem standardu, je
ugodno vplivalo na širjenje tehnoloških inovacij v in znotraj monarhije. Poleg
pomembnih izboljšav v proizvodnji železa in jekla so v devetdesetih letih 19.
stoletja v Avstriji začeli nastajati prvi obrati industrije papirja, predelave slad-
korja, naftne in kemične ter elektrotehnične industrije. Na rast proizvodnje
železa in jekla tedaj ni več toliko vplivala gradnja železniškega omrežja, saj
je država po letu 1880 samo dopolnjevala in izboljševala že postavljeno mre-
žo, kot razvoj elektrotehnične in primarno kovinske industrije. Z rastjo indu-
strijskega sektorja pride do potrebe po organizaciji večjih produkcijskih enot,
kar privede do ponovnega sunka ustanavljanja delniških družb in koncernov.
A ker so te družbe potrebovale veliko finančnega kapitala, je njihov nastanek
povezan z večjo aktivnostjo bank pri vlaganju v industrijo. Skupaj pa so ban-
ke in velike družbe promovirale formiranje kartelov in zaščitnih carin oz. po-
litiko državnega protekcioniza20 (Matis, Bachinger, 1973, 131–33).
Oblikovanje velikih produkcijskih enot je karakteristično za industria-
lizacijo v drugi polovici 19. stoletja. S širjenjem komunikacijskih sredstev in
boljšimi transportnimi sredstvi (železnice in parniki) je vse večja integracija
mednarodne trgovine stimulirala tudi vse ostrejšo konkurenco. In čeprav so
se obstoječe industrije, ki so tekmovale med seboj na mednarodnem trgu, lah-
ko ponašale z ekonomijo obsega, so novi tehnološki procesi terjali nadgradnjo
trenutnih proizvodnih procesov. To je pomenilo še boljšo in učinkovitejšo de-
litev dela, dvig proizvodnje in manj stroškov, kar pa ni bilo možno brez večjih
20 »... the face of Austrian capitalism... key elements – the growth of the corporate form, the close
link between banks and industry, the evolution of cartels, and the emergence of protectionism.«
(Good, 1984, 186)
26
dar je v tem primeru povezanost med industrijskim območjem in periferijo
oz. med Avstrijo in Madžarsko pomenila tudi veliko stopnjo ekonomske so-
odvisnosti med obema. Habsburška monarhija je bila namreč pred prvo sve-
tovno vojno dodobra na poti ekonomske integracije obeh polovic v eno celo-
to (Good, 1984, 124). Ta konstantna razlika v stopnji industrializacije, a tudi
postopna ekonomska integracija med Avstrijo in Madžarsko je, po eni stra-
ni, specifična značilnost Habsburške monarhije v procesu industrializacije v
Evropi. Po drugi strani pa odraža že omenjeni generalni razkorak v Evropi
med industrializiranim centrom in neindustrializirano periferijo.
Značilnosti procesa industrializacije avstrijskega dela Avstro-Ogrske od
osemdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne so bile širitev in uveljavi-
tev novih tehnoloških procesov v proizvodnji, koncentracija proizvodnje in
prodaje ter oblikovanje močnih regionalnih industrijskih središč. Obdobje
ekonomske konjunkture v Evropi, povezano s širjenjem mednarodne trgovi-
ne, krepitvijo kapitalskih tokov in stabilizacijo valut na zlatem standardu, je
ugodno vplivalo na širjenje tehnoloških inovacij v in znotraj monarhije. Poleg
pomembnih izboljšav v proizvodnji železa in jekla so v devetdesetih letih 19.
stoletja v Avstriji začeli nastajati prvi obrati industrije papirja, predelave slad-
korja, naftne in kemične ter elektrotehnične industrije. Na rast proizvodnje
železa in jekla tedaj ni več toliko vplivala gradnja železniškega omrežja, saj
je država po letu 1880 samo dopolnjevala in izboljševala že postavljeno mre-
žo, kot razvoj elektrotehnične in primarno kovinske industrije. Z rastjo indu-
strijskega sektorja pride do potrebe po organizaciji večjih produkcijskih enot,
kar privede do ponovnega sunka ustanavljanja delniških družb in koncernov.
A ker so te družbe potrebovale veliko finančnega kapitala, je njihov nastanek
povezan z večjo aktivnostjo bank pri vlaganju v industrijo. Skupaj pa so ban-
ke in velike družbe promovirale formiranje kartelov in zaščitnih carin oz. po-
litiko državnega protekcioniza20 (Matis, Bachinger, 1973, 131–33).
Oblikovanje velikih produkcijskih enot je karakteristično za industria-
lizacijo v drugi polovici 19. stoletja. S širjenjem komunikacijskih sredstev in
boljšimi transportnimi sredstvi (železnice in parniki) je vse večja integracija
mednarodne trgovine stimulirala tudi vse ostrejšo konkurenco. In čeprav so
se obstoječe industrije, ki so tekmovale med seboj na mednarodnem trgu, lah-
ko ponašale z ekonomijo obsega, so novi tehnološki procesi terjali nadgradnjo
trenutnih proizvodnih procesov. To je pomenilo še boljšo in učinkovitejšo de-
litev dela, dvig proizvodnje in manj stroškov, kar pa ni bilo možno brez večjih
20 »... the face of Austrian capitalism... key elements – the growth of the corporate form, the close
link between banks and industry, the evolution of cartels, and the emergence of protectionism.«
(Good, 1984, 186)
26
