Page 28 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 28
industrializacija in prostor
kot delniške družbe na sredini 19. stoletja s participacijo tujega (francoskega
in angleškega) kapitala v delniški strukturi (Good, 1984, 208). Tudi pozneje
so bile močno povezane s tujimi finančnimi konzorciji.23 Delovale so kot t. i.
»univerzalne« ali »mešane« banke. To pomeni, da so se ukvarjale tako s ko-
mercialnim bančništvom in bančnimi posojili kot z investiranjem in ustanav-
ljanjem industrijskih podjetij. Takšen tip bank je značilen za srednjeevropske,
nemške in avstrijske, banke (Good, 1984, 210).24
Prvo obdobje intenzivnega ustanavljanja podjetij s strani bank je bilo
od 1867 do 1878. Potem so investicije mirovale do devetdesetih let 19. stole-
tja, ko so banke ponovno začele ali z neposrednim ustanavljanjem delniških
podjetij ali pa s sodelovanjem pri njihovi ustanovitvi (npr. kot glavni delni-
čar). V obdobju 1907–1913 so banke ustanovile 126 delniških podjetij v indu-
strijskem sektorju, primarno v železarski, strojni in kovinski panogi (devet
velikih dunajskih bank je imelo v lasti 47 % kapitala delniških družb v teh
panogah), nadalje pa v kemični, tekstilni, elektrotehnični in prehrambeni pa-
nogi.25 Osebne povezave, ko so upravniki ali nadzorniki v bankah sodelova-
li v upravnih ali nadzornih odborih delniških družb, so samo še krepile po-
slovne vezi med bankami in podjetji. Podobno kot nastanek delniških družb
in oblikovanje velikih obratov v industrijskem sektorju so tudi banke doživ-
ljale svoje obdobje koncentracije s prevzemanjem manjših bank ali z njihovim
preoblikovanjem v podružnice. Tako sta procesa koncentracije v industriji in
bančništvu sovpadla s procesom oblikovanja kartelov. Namen kartelov je bil
izriniti tujo konkurenco z domačega trga, in sicer preko formiranja tržnega
monopola tako, da si članice razdelijo produkcijske kvote glede na njihov tr-
23 »Thus the Credianstalt and the Niederösterreichische Escompte-Gesellschaft had ties to the Dis-
konto-Gesellschaft in Germany and the Wiener Bankverein was linked to the Deutsche Bank in
Germany. The Anglo-österreichische Bank, the Länderbank, and the Union-Bank had ties to En-
glish, French, and Dutch capital and the Bodencreditanstalt was backed by French but increasing-
ly German capital.« (Good, 1984, 210)
24 O nastanku »univerzalnih« bank v evropskem prostoru glej tudi Gerschenkron, 1962, 11–15.
25 »Among the nine Viennese big banks the largest holders of industrial share capital were the Cred-
itanstalt (24.6 percent of the total), the Wiener Bankverein (18.7 percent), and the Niederösterre-
ichische Escompte (15.0 percent). Generally the industrial securities portfolio of all nine was most
heavily weighted toward mining, metallurgy, machine building, and metalworking. Apart from
this the banks tended toward some specialization – the Anglo bank, the Creditanstalt, and the
Union-Bank in chemicals, the Bodencreditanstalt in textiles, and Länderbank and the Escompte
in electro-technical, and the Creditanstalt in foodstuffs.« (Good, 1984, 214–15); »Die Credit-An-
stalt schuf sich auf diese Weise strategische Positionen in der Zucker-, Textil- und Spirituosen-
industrie, die Niederösterreichische Escomptegesellschaft in der böhmischen Montanindustrie,
die Länderbank in der ungarischen Schwerindustrie, die Boden-credit-Anstalt in der österreichi-
sche Maschinenindustrie und die Böhmische Unionbank in der Elektroindustrie.« (Matis in Ba-
chinger, 1973, 139)
28
kot delniške družbe na sredini 19. stoletja s participacijo tujega (francoskega
in angleškega) kapitala v delniški strukturi (Good, 1984, 208). Tudi pozneje
so bile močno povezane s tujimi finančnimi konzorciji.23 Delovale so kot t. i.
»univerzalne« ali »mešane« banke. To pomeni, da so se ukvarjale tako s ko-
mercialnim bančništvom in bančnimi posojili kot z investiranjem in ustanav-
ljanjem industrijskih podjetij. Takšen tip bank je značilen za srednjeevropske,
nemške in avstrijske, banke (Good, 1984, 210).24
Prvo obdobje intenzivnega ustanavljanja podjetij s strani bank je bilo
od 1867 do 1878. Potem so investicije mirovale do devetdesetih let 19. stole-
tja, ko so banke ponovno začele ali z neposrednim ustanavljanjem delniških
podjetij ali pa s sodelovanjem pri njihovi ustanovitvi (npr. kot glavni delni-
čar). V obdobju 1907–1913 so banke ustanovile 126 delniških podjetij v indu-
strijskem sektorju, primarno v železarski, strojni in kovinski panogi (devet
velikih dunajskih bank je imelo v lasti 47 % kapitala delniških družb v teh
panogah), nadalje pa v kemični, tekstilni, elektrotehnični in prehrambeni pa-
nogi.25 Osebne povezave, ko so upravniki ali nadzorniki v bankah sodelova-
li v upravnih ali nadzornih odborih delniških družb, so samo še krepile po-
slovne vezi med bankami in podjetji. Podobno kot nastanek delniških družb
in oblikovanje velikih obratov v industrijskem sektorju so tudi banke doživ-
ljale svoje obdobje koncentracije s prevzemanjem manjših bank ali z njihovim
preoblikovanjem v podružnice. Tako sta procesa koncentracije v industriji in
bančništvu sovpadla s procesom oblikovanja kartelov. Namen kartelov je bil
izriniti tujo konkurenco z domačega trga, in sicer preko formiranja tržnega
monopola tako, da si članice razdelijo produkcijske kvote glede na njihov tr-
23 »Thus the Credianstalt and the Niederösterreichische Escompte-Gesellschaft had ties to the Dis-
konto-Gesellschaft in Germany and the Wiener Bankverein was linked to the Deutsche Bank in
Germany. The Anglo-österreichische Bank, the Länderbank, and the Union-Bank had ties to En-
glish, French, and Dutch capital and the Bodencreditanstalt was backed by French but increasing-
ly German capital.« (Good, 1984, 210)
24 O nastanku »univerzalnih« bank v evropskem prostoru glej tudi Gerschenkron, 1962, 11–15.
25 »Among the nine Viennese big banks the largest holders of industrial share capital were the Cred-
itanstalt (24.6 percent of the total), the Wiener Bankverein (18.7 percent), and the Niederösterre-
ichische Escompte (15.0 percent). Generally the industrial securities portfolio of all nine was most
heavily weighted toward mining, metallurgy, machine building, and metalworking. Apart from
this the banks tended toward some specialization – the Anglo bank, the Creditanstalt, and the
Union-Bank in chemicals, the Bodencreditanstalt in textiles, and Länderbank and the Escompte
in electro-technical, and the Creditanstalt in foodstuffs.« (Good, 1984, 214–15); »Die Credit-An-
stalt schuf sich auf diese Weise strategische Positionen in der Zucker-, Textil- und Spirituosen-
industrie, die Niederösterreichische Escomptegesellschaft in der böhmischen Montanindustrie,
die Länderbank in der ungarischen Schwerindustrie, die Boden-credit-Anstalt in der österreichi-
sche Maschinenindustrie und die Böhmische Unionbank in der Elektroindustrie.« (Matis in Ba-
chinger, 1973, 139)
28
