Page 29 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 29
ndustrializacija v evropskem, avstro-ogrskem ... prostoru
žni delež (Good, 1984, 220). Kartelizacija je dobila zagon v prvem desetletju
20. stoletja, tudi s pomočjo državne politike,26 kajti za funkcioniranje karte-
lov je bilo nujno vzpostaviti takšno fiskalno in zunanjetrgovinsko politiko, ki
bo favorizirala domače proizvajalce na račun tujih. Zato so bili karteli odvis-
ni od državnih carin in tarif oz. od moči avstro-ogrske gospodarske politike,
da v času mednarodne tržne integracije uspešno kombinira prednosti med-
narodne menjave s stimuliranjem domače industrije (Good, 1984, 226–228).
Odločilen glas v kartelizaciji so, zaradi svojih povezav z industrijo, imele ban-
ke.27 Skratka, industrializacijo avstrijske polovice monarhije v desetletjih pred
prvo svetovno vojno lahko povzamemo kot koncentracijo proizvodnje in na-
stanek delniških družb, prisotnost bank v industriji, kartelizacijo in ustvarja-
nje monopolov ter državni protekcionizem.28
Avstrijski trgovinski zakonik iz leta 1862 je med drugim opredeljeval
tudi oblike industrijskih podjetij. Za delniške družbe smo že omenili, da so
drugo »zlato dobo« doživljale v prvem desetletju 20. stoletja. Osrednja ovi-
ra njihovi širitvi je bila avstrijska fiskalna politika,29 ki je dosti višje obdav-
čevala delniška podjetja kot podjetja posameznih fizičnih oseb (Good, 1984,
206; Matis in Bachinger, 1973, 216). Tako je zaradi ugodnejše fiskalne politi-
ke leta 1910 v Nemčiji obstajalo petkrat več delniških podjetij kot v Cislajtani-
ji (Matis in Bachinger, 1973, 218) s sedemkrat več kapitala (Good, 1984, 205).
Od leta 1906 je avstrijska trgovinska zakonodaja dovoljevala tudi ustanav-
26 »‘Die Vertrustung‘ führte zu einer generellen Strukturänderung: der wirtschaftliche Entschei-
dungsprozess wurde seither einerseits vom modernen Interventionsstaat mit seiner Steuer-, Aus-
gaben-, Sozial- und Aussenhandelspolitik, anderseits durch eine Führungsschicht von Unterneh-
men, Managern und Finanziers kontrolliert.« (Matis in Bachinger, 1973, 136)
27 »Die Kartellbildung hängt zweifellos auch mit der Konzentration im Bankwesen und der Be-
deutung des Kreditsektors für die langfristige Industriefinanzierung in Österreich zusammen.
Die Banken verfügten dadurch über strategisch wichtige Positionen und konnten auf diese Wei-
se auch eine zentral Kontrolle ausüben.« (Matis in Bachinger, 1973, 136)
28 »Der dadurch induzierte Konzentrationsprozess speilte sich im ökonomischen Bereich auf vier
Ebenen ab: erstens im Bereich der entstehenden Grossbetriebe und Konzerne, zweitens in Form
von Kartellen und Interessenverbänden, drittens mittels nationalwirtschaftlicher Protektions-
massnahmen und der Schutzzollpolitik und viertens auf Grund verschiedener Pläne supranatio-
naler Zusammenschlüsse und Einigung zur Gewinnung eines grösseren gemeinsamen Marktes
und zur Verteidigung desselben gegen mächtige Konkurrenten.« (Matis in Bachinger, 1973, 135)
29 Od kriznih sedemdesetih let 19. stoletja je vse večja državna prisotnost v gospodarstvu težila k
ohranjanju socialne strukture v monarhiji in je zato, na ekonomskem polju, favorizirala majhno
obrtništvo in industrijo, torej nastajajočo majhno buržoazijo. »Auf eine Epoche relativ grosser
wirtschaftliche Freiheit folgte die Rückkehr [po 1878, op. p.] zu einem Denken in zunftmässi-
gen Kategorien, zu staatliche Reglementierung und protektionistischer Förderung bestehender
Kleinbetriebe als Ausfluss eines von mittelständischen Gedanken getragenen Protektionismus.
(…) … konservierte die staatliche Steuergesetzgebung den kleingewerblichen Charakter des öster-
reichischen Gewerbe- und Fabrikwesens.« (Matis, 1973, 47, 48)
29
žni delež (Good, 1984, 220). Kartelizacija je dobila zagon v prvem desetletju
20. stoletja, tudi s pomočjo državne politike,26 kajti za funkcioniranje karte-
lov je bilo nujno vzpostaviti takšno fiskalno in zunanjetrgovinsko politiko, ki
bo favorizirala domače proizvajalce na račun tujih. Zato so bili karteli odvis-
ni od državnih carin in tarif oz. od moči avstro-ogrske gospodarske politike,
da v času mednarodne tržne integracije uspešno kombinira prednosti med-
narodne menjave s stimuliranjem domače industrije (Good, 1984, 226–228).
Odločilen glas v kartelizaciji so, zaradi svojih povezav z industrijo, imele ban-
ke.27 Skratka, industrializacijo avstrijske polovice monarhije v desetletjih pred
prvo svetovno vojno lahko povzamemo kot koncentracijo proizvodnje in na-
stanek delniških družb, prisotnost bank v industriji, kartelizacijo in ustvarja-
nje monopolov ter državni protekcionizem.28
Avstrijski trgovinski zakonik iz leta 1862 je med drugim opredeljeval
tudi oblike industrijskih podjetij. Za delniške družbe smo že omenili, da so
drugo »zlato dobo« doživljale v prvem desetletju 20. stoletja. Osrednja ovi-
ra njihovi širitvi je bila avstrijska fiskalna politika,29 ki je dosti višje obdav-
čevala delniška podjetja kot podjetja posameznih fizičnih oseb (Good, 1984,
206; Matis in Bachinger, 1973, 216). Tako je zaradi ugodnejše fiskalne politi-
ke leta 1910 v Nemčiji obstajalo petkrat več delniških podjetij kot v Cislajtani-
ji (Matis in Bachinger, 1973, 218) s sedemkrat več kapitala (Good, 1984, 205).
Od leta 1906 je avstrijska trgovinska zakonodaja dovoljevala tudi ustanav-
26 »‘Die Vertrustung‘ führte zu einer generellen Strukturänderung: der wirtschaftliche Entschei-
dungsprozess wurde seither einerseits vom modernen Interventionsstaat mit seiner Steuer-, Aus-
gaben-, Sozial- und Aussenhandelspolitik, anderseits durch eine Führungsschicht von Unterneh-
men, Managern und Finanziers kontrolliert.« (Matis in Bachinger, 1973, 136)
27 »Die Kartellbildung hängt zweifellos auch mit der Konzentration im Bankwesen und der Be-
deutung des Kreditsektors für die langfristige Industriefinanzierung in Österreich zusammen.
Die Banken verfügten dadurch über strategisch wichtige Positionen und konnten auf diese Wei-
se auch eine zentral Kontrolle ausüben.« (Matis in Bachinger, 1973, 136)
28 »Der dadurch induzierte Konzentrationsprozess speilte sich im ökonomischen Bereich auf vier
Ebenen ab: erstens im Bereich der entstehenden Grossbetriebe und Konzerne, zweitens in Form
von Kartellen und Interessenverbänden, drittens mittels nationalwirtschaftlicher Protektions-
massnahmen und der Schutzzollpolitik und viertens auf Grund verschiedener Pläne supranatio-
naler Zusammenschlüsse und Einigung zur Gewinnung eines grösseren gemeinsamen Marktes
und zur Verteidigung desselben gegen mächtige Konkurrenten.« (Matis in Bachinger, 1973, 135)
29 Od kriznih sedemdesetih let 19. stoletja je vse večja državna prisotnost v gospodarstvu težila k
ohranjanju socialne strukture v monarhiji in je zato, na ekonomskem polju, favorizirala majhno
obrtništvo in industrijo, torej nastajajočo majhno buržoazijo. »Auf eine Epoche relativ grosser
wirtschaftliche Freiheit folgte die Rückkehr [po 1878, op. p.] zu einem Denken in zunftmässi-
gen Kategorien, zu staatliche Reglementierung und protektionistischer Förderung bestehender
Kleinbetriebe als Ausfluss eines von mittelständischen Gedanken getragenen Protektionismus.
(…) … konservierte die staatliche Steuergesetzgebung den kleingewerblichen Charakter des öster-
reichischen Gewerbe- und Fabrikwesens.« (Matis, 1973, 47, 48)
29
