Page 30 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 30
industrializacija in prostor
ljanje družb z omejeno odgovornostjo. V obdobju do prve svetovne vojne je
bilo 60 % ustanovljenih družb z omejeno odgovornostjo v industrijskem sek-
torju, največ v železarstvu in rudarstvu. Toda dve tretjini novoustanovljenih
podjetij sta razpolagali z majhno količino ustanovitvenega kapitala (manj kot
100.000 kron), tako da so imela ta podjetja bolj značaj »družinskih« podje-
tij. Razlog za to kapitalsko podhranjenost, kljub sicer velikemu številu pod-
jetij (vseh 2638 družb z omejeno odgovornostjo je imelo manj kot 10 % druž-
benega kapitala vseh delniških družb), gre iskati v isti destimulativni davčni
politiki (Good, 1984, 206; Matis in Bachinger, 1973, 219). Tako je bila veči-
na avstrijskih industrijskih podjetij (po zakoniku iz leta 1862) komanditnih
družb (Kommanditgesellschaft),30 javnih trgovskih družb (Offene Handelsge-
sellschaft)31 in posamičnih podjetij.
Za konec tega poglavja bomo na kratko predstavili razvoj za našo razi-
skavo najrelevantnejših industrijskih panog v Cislajtaniji:
a) premogovništvo: na pridobivanje premoga je imela odločilen vpliv
gradnja železnic v drugi polovici 19. stoletja. Po eni strani so železni-
ce uporabljale premog kot gorivo, po drugi strani pa se je s širitvijo že-
lezniškega omrežja širil tudi trg za premog. Tako ni presenetljivo, da je
pridobivanje premoga v obdobju 1851–1913 neprekinjeno naraščalo in
je bilo pred vojno štiridesetkrat večje kot na sredini 19. stoletja. Pri pri-
dobivanju so sodelovale velike avstrijske in češke premogovne družbe,
saj so bili glavni centri v čeških deželah, na Moravskem, v Šleziji, a tudi
na Štajerskem. Kljub naraščajoči proizvodnji pa Avstrija ni nikoli razvi-
la tako močne povezanosti med premogovniško in železarsko industri-
jo, kot je bila tista, ki je zaznamovala industrijsko rast Nemčije in Veli-
ke Britanije (Matis in Bachinger, 1973, 151–54);
b) rudarstvo: izmed rudarskih dejavnosti velja izpostaviti pridobivanje ži-
vega srebra v idrijskem rudniku. Letni izkop je leta 1896 znašal 564 ton,
leta 1913 pa 820 ton. S tem je Avstro-Ogrska zasedala tretje mesto v
svetovni proizvodnji živega srebra, za Španijo in Italijo. Večina prido-
bljenega živega srebra je bila namenjena izvozu v tujino, največ v Nem-
čijo (okoli 65 %). Pred vojno je bilo v rudniku zaposlenih 998 delav-
30 »Komanditna družba je družba, pri kateri se je eden ali več družabnikov udeleževalo le s kapital-
skim deležem. Tem se je reklo komandisti, drugi družabniki pa so za svojo udeležbo pri podjet-
ju osebno jamčili. (…) Posle v podjetju so vodili osebno odgovorni družabniki, komanditisti pa do
vodenja podjetja niso bili obvezani ...« (Sunčič, 2009, 145)
31 »Pri javni trgovski družbi sta dve osebi (ali več oseb) združili premoženje zaradi poslovanja pod
skupno firmo. Udeležba pri dobičku in izgubi ni bila odvisna od imovinskega vložka. Družbeniki
so bili odgovorni z vsem svojim imetjem.« (Zupančič Pušavec, 2003, 37)
30
ljanje družb z omejeno odgovornostjo. V obdobju do prve svetovne vojne je
bilo 60 % ustanovljenih družb z omejeno odgovornostjo v industrijskem sek-
torju, največ v železarstvu in rudarstvu. Toda dve tretjini novoustanovljenih
podjetij sta razpolagali z majhno količino ustanovitvenega kapitala (manj kot
100.000 kron), tako da so imela ta podjetja bolj značaj »družinskih« podje-
tij. Razlog za to kapitalsko podhranjenost, kljub sicer velikemu številu pod-
jetij (vseh 2638 družb z omejeno odgovornostjo je imelo manj kot 10 % druž-
benega kapitala vseh delniških družb), gre iskati v isti destimulativni davčni
politiki (Good, 1984, 206; Matis in Bachinger, 1973, 219). Tako je bila veči-
na avstrijskih industrijskih podjetij (po zakoniku iz leta 1862) komanditnih
družb (Kommanditgesellschaft),30 javnih trgovskih družb (Offene Handelsge-
sellschaft)31 in posamičnih podjetij.
Za konec tega poglavja bomo na kratko predstavili razvoj za našo razi-
skavo najrelevantnejših industrijskih panog v Cislajtaniji:
a) premogovništvo: na pridobivanje premoga je imela odločilen vpliv
gradnja železnic v drugi polovici 19. stoletja. Po eni strani so železni-
ce uporabljale premog kot gorivo, po drugi strani pa se je s širitvijo že-
lezniškega omrežja širil tudi trg za premog. Tako ni presenetljivo, da je
pridobivanje premoga v obdobju 1851–1913 neprekinjeno naraščalo in
je bilo pred vojno štiridesetkrat večje kot na sredini 19. stoletja. Pri pri-
dobivanju so sodelovale velike avstrijske in češke premogovne družbe,
saj so bili glavni centri v čeških deželah, na Moravskem, v Šleziji, a tudi
na Štajerskem. Kljub naraščajoči proizvodnji pa Avstrija ni nikoli razvi-
la tako močne povezanosti med premogovniško in železarsko industri-
jo, kot je bila tista, ki je zaznamovala industrijsko rast Nemčije in Veli-
ke Britanije (Matis in Bachinger, 1973, 151–54);
b) rudarstvo: izmed rudarskih dejavnosti velja izpostaviti pridobivanje ži-
vega srebra v idrijskem rudniku. Letni izkop je leta 1896 znašal 564 ton,
leta 1913 pa 820 ton. S tem je Avstro-Ogrska zasedala tretje mesto v
svetovni proizvodnji živega srebra, za Španijo in Italijo. Večina prido-
bljenega živega srebra je bila namenjena izvozu v tujino, največ v Nem-
čijo (okoli 65 %). Pred vojno je bilo v rudniku zaposlenih 998 delav-
30 »Komanditna družba je družba, pri kateri se je eden ali več družabnikov udeleževalo le s kapital-
skim deležem. Tem se je reklo komandisti, drugi družabniki pa so za svojo udeležbo pri podjet-
ju osebno jamčili. (…) Posle v podjetju so vodili osebno odgovorni družabniki, komanditisti pa do
vodenja podjetja niso bili obvezani ...« (Sunčič, 2009, 145)
31 »Pri javni trgovski družbi sta dve osebi (ali več oseb) združili premoženje zaradi poslovanja pod
skupno firmo. Udeležba pri dobičku in izgubi ni bila odvisna od imovinskega vložka. Družbeniki
so bili odgovorni z vsem svojim imetjem.« (Zupančič Pušavec, 2003, 37)
30
